1930 Stari trg – Ljudska igra Domen
Povest Josipa Jurčiča Domen je dramatiziral Ivo Česnik in jo izdal v knjižici z naslovom Domen: ljudska igra s petjem v petih dejanjih pri založbi Jugoslovanska knjigarna leta 1929. Česnik je bil pisatelj, dramatik, odvetnik. Dramatika ga je zanimala, pisal je dramske tekste, v študentskih letih pa je nastopal kot igralec amater. Deloval je v Gorici, Novem mestu in v Švici. Ker so Sokoli postavili na sokolski oder igro Domen v tridesetih letih med obema vojnama, domnevam, da so jo naštudirali po Česnikovi dramatizaciji.
1959 Rakek – Čevlji
Mamini poročni čevlji, podkovani. Podplat je usnjen in obrabljen. Miloš je celo ugotovil, da je mama krevsala na levo nogo, ker je ena podkvica pribita drugače kot druga. Jaz krevsam na desno nogo, moj nezakonski mož bi sicer rekel, da na obe, in kaže, da imamo to v rodu.
Cerknica 1972/73 – 3. a razred
Šolsko leto 1972/73 in učenci 3. a razreda, slikani pred svojo šolo v Cerknici. Z njimi se je slikala razredničarka Bibijana Bavdek. Kot vidimo, je razredničarka oblečena v delovno haljo. Tudi sama se spominjam, da so nekoč nekateri učitelji redno nosili halje.
Slika kot vsaka druga, pa vendar unikatna, kot je pač vsaka. Vsaka generacija ima svoje značilnosti. Te se hitro opazi, sploh če dobimo slike cele generacije, od prvega do osmega razreda. Imamo zelo mirne in skoraj neopazne učence, pa zelo živahne, dežurne zabavljače in vodilne, oziroma “ta glavne”. Nekateri so navihano prisrčni, spet drugi vedno nasmejani. Nekateri čemerni, resni. Drugi ne morejo biti pri miru niti v trenutku slikanja, ali pa nočejo biti. Kdo bi vedel. Vsak po svoje zanimiv, edinstven … sploh čez leta, ko pristanejo v starih slikah.
1894 Rakek – Janko Vivoda, krojaški mojster
-
- Razglednica mladega Janka Vivoda
-
- Fotografija je bila namenjena sestri Tončki
1960 Nova vas – Šolsko igrišče
Fotograf Žnidaršič iz Cerknice se je povzpel na zvonik farne cerkve sv. Mihaela in v objektiv ujel celo takratno Novo vas in Nemško vas pa še Bloški hrib na levi in Volčjanski hrib na desni ter med njim cesto iz Nove vasi proti Lužarjem, Velikim Laščam in Ljubljani. V spodnjem delu slike je šolsko igrišče polno otrok. Kaže, da je ravno takrat potekala telesna vzgoja učencev.
1925 Borovnica – Železniški viadukt (4)
s katero se tudi končuje predstavitev viadukta na strani Stareslike.
Doslej smo o viaduktu pisali v prispevkih:
Viri:
- Ivan Mohorič: Zgodovina železnic na Slovenskem. Slovenska matica, 1968
- Enciklopedija Slovenije, 13. knjiga, stran135/li>
Kraj: Borovnica
Datum: neznan, ocenjeno na 1925
Avtor: neznan
Zbirka: Aleksander Zgonc
Skenirano: 18. 11. 2020
Oblika: 6 fotografij
1959 Rakek – Modni dodatki
Na sliki so modni dodatki, ki jih je imela moja mama za poroko: Pekovi semiš čevlji, rokavice iz čipkastega blaga in črna torbica iz fine, svetleče plastike.
Člani igralske sekcije Sokola so z igro Veleja gostovali po vseh večjih krajih v okolici in 14. maja 1933 so šli na gostovanje v Sodražico. Na poti tja, ob dveh popoldne, so se ustavili pod Boncarjem.
Ta mali avtobus je bil poln. Najbrž so s seboj povabili še ostale člane Sokola ali pa svoje bližnje. Na prtljažniku so poleg igralskih rekvizitov tudi kolesa. So nasmejani in dobre volje – očitno vsi uživajo in si obetajo uspešen dan (nastop). Eden je fotografu nastavil zadnjico z zlogoma DO RE ali pa besedo (ne vem), kar bi lahko pomenilo marsikaj – ime, solmizacijske zloge …
1933 Stari trg – Drama Veleja
Narodno zaveden kulturnik, gledališki entuziast, igralec, kronist, fotograf …, Lojze Tomec, pravi v spominskem zapisu, da so na sokolskem prosvetnem odru v Starem trgu igrali samo kakovostne predstave iz domače in svetovne dramatike.
Z dramo Veleja so se domačemu občinstvu predstavili 30. 4. 1933. leta v Sokolskem domu v Starem trgu. Postavili so ga na mesto nekdanje mlekarne, ki so jo opustili že leta 1915. Veleja, drama v treh dejanjih, je doživela krstno uprizoritev že leta 1920 v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, v Ljubljani pa 1921.
Cerknica 1969/70 – 7. c razred
Pred nami je slika vozačev, ki so v šolskem letu 1969/70 obiskovali 7.c razred v osnovni šoli Cerknica. Z njimi je razredničarka Jožica Zabukovec.
Če pozorno pogledamo dekleta, kaj hitro opazimo dve v enakih oblačilih. Rožnate obleke z belim ovratnikom. To sta dvojčici Jožica in Justa Turšič. Je pa med fanti tudi njun brat Marjan.
V c. razredih so bili vedno vozači, pogovorno “hribci”, kar je pomenilo nekaj slabšega. Zato se je včasih zgodilo tudi kakšno kazensko premeščanje učencev v ta “slabši” razred. Tako imamo tudi v tem razredu tak primer. S širokim nasmehom pa je najlepši dokaz, da se je v njihovi družbi prav dobro ujel. Kazen pa taka!
Tudi izvedba končnih izletov je bil nek ustaljen protokol. Cerkniška razreda a. in b. sta šla vedno skupaj, c. razred pa so kombinirali z razredom iz podružnične šole Grahovo.
Stare slike 