1914 Sarajevo – Atentat (2)
Uro pred atentatom
Slika ima naslov »Prihod v Sarajevo, eno uro pred atentatom«. Na levi je šef generalštaba Franc Konrad pl. Hötzendorf, Ferdinand na desni.
1914 Sarajevo – Atentat (1)
Prihod Franca Ferdinanda
Na sliki v nemškem jeziku piše: »Prihod nadvojvode na Ilidžo«. Od kod je prišel? Vojaške vaje je zapustil 27. junija 1914. V večernih urah se je vrnil na Ilidžo. Dve pomanjkljivosti mi ne dasta miru. Na sliki ni videti, da bi nastala v večernih urah. Če bi prišel z vojaških vaj, bi bila njegova uniforma tako čista? Se je na vlaku preoblekel? Najverjetneje je, da je slika nastala 24. junija, ko je prestolonasledniški par prispel na Ilidžo, kjer sta prenočevala.
1957 Rakek – Hiši
Na sliki je Vengustova hiša, prav taka, kot se je spomnim, majhna, skrita med drevesi in z lesenim plotom. Mnogo let po nastanku slike je pred hišo sedela gospa Vengust. Ko sem šla iz službe, sva kakšno rekli. Z vsakim, ki je šel mimo, je spregovorila. Lepo jo je bilo poslušati, ker je bila omikana.
1941 Lož – Italijanska posadka pred štabom
Stara fotografija, ki simbolizira najtežji čas naših krajev.
Prišli so spomladi 1941, v občinsko hišo v Ložu nastanili svoj štab in se potem nekega sončnega dopoldneva nastavili svojemu fotografu: italijanska posadka v okupiranem Ložu s svojim poveljnikom v sredini in dvema mulama ob straneh. Ker so se čutili dobrodošli in varni, saj jih je uradna oblast lepo sprejela – ne glede na to, da niso prišli kot turisti, ampak s puškami in topovi za Italijo osvojiti novo ozemlje – so nekateri povabili k sebi tudi svoje gospe, da bi jim delale družbo med službovanjem v tujih krajih. Zelo nenavadno za Lož, da so se po njem sprehajale “taljanske frajle”…
2005 Gerovo – Sveta Gora nad Gerovim (1)
Prvič sem bila na Sveti Gori 8. 9. 2017 na malo mašo. Praznuje se tri dni v petek, soboto in nedeljo, ki so bližje prazniku. Takrat je tu največje praznovanje in največ romarjev, čeprav se romanje k Materi božji Svetogorski začne za veliko noč, konča pa se na dan mrtvih. Vse, kar sem v življenju slišala o Sveti Gori, je bilo skrivnostno, zavito v tančico, ki ni bilo vsakemu vpogled. Zato je bila želja, da vse to sama vidim in doživim še toliko večja. Splačalo se je. Že sam pogled na cerkev in okolico, kot jo vidite na sliki, me je očaral. Pot je speljana skozi gosti gozd in se nikamor ne vidi, na vrhu pa je kot na velikem platoju veličastna cerkev z mogočnim stopniščem, velik prostor za sejem in prostorno parkirišče. Napis, ki ga vidite spodaj na sliki, je v notranjosti cerkve pred glavnim oltarjem.
Cerknica – Razglednice Jerneja Malovrha (12)
1908 Jasna Poljana – Tolstoj
Tolstoj se je rodil 9. septembra 1828. Če ni bil največji ruski pisatelj, je bil zagotovo najzanimivejši. Umrl je pri 82 letih (20. novembra 1910). Lahko si je privoščil, da je šest let pisal Vojno in mir, ker je bil premožen. Ne pa tako kot naš Cankar, ki še za kofe ni imel. Heroina pa je njegova žena, ki je delo prepisala sedemkrat. Bila je edina, ki je znala brati njegovo skoraj nečitljivo pisavo.
1943 Ljubljana – Martin Krpan z Vrha
Ilustraciji Lojzeta Perka sta povzeti iz Knjige Martin Krpan, ki je izšla 1943 v Ljubljani. Zaradi kršitve ob začetku vojne razglašenega kulturnega molka, Lojze Perko po vojni ni doživel časti, ki si jih je s svojimi deli zaslužil. A kako naj bo umetniku prepovedano ustvarjanje, njegovo poslanstvo? Sicer pa je prav ta knjiga z njegovimi ilustracijami Slovencem gotovo pomagala preživeti tisti hudi čas.
1960-1970 Ivanje selo – Brananje njive
1954 Martinjak – Otvoritev tovarne
Žago in zabojarno v Martinjaku so leta 1952 preusmerili v izdelavo lesne galanterije. Obnovili so jo in svečana otvoritev je bila 1. maja 1954.
1952 Markovec – Otroci iz Starega Markovca
V Markovcu, tistem pravem, starem, ki ne vključuje Trzen in Belega Malna, pred Janežičevo hišo, pravzaprav vilo na robu vasi, ki jo je še pred vojno zgradil Feliks Janežič in je v njej stanovalo več družin, je oče Lozej, ki je z družino takrat bival tam, delal pa v Mizarskem podjetju Stari trg, nekega sončnega dne zgodaj popoldne, mogoče prav v nedeljo po kosilu, fotografiral skupino otrok iz sosednjih hiš. Zdaj na mestu, kjer je nastala slika, stoji čebelnjak, takrat pa je bilo v ozadju videti ograjeno gredo, makadamsko cesto in gmajno v podnožju Markovega hriba. Vsi otroci so toplo oblečeni, večinoma v doma spletene jopice, puloverje, kape in nogavice. Pa kako čvrsto so se vsi prijeli čez rame, tudi najmanjši!
Stare slike 