1934 Kraljevica – Morski pes jo je požrl
Včasih je dovolj že majhen namig, da se spravim k pisanju. Tokrat je bil to prispevek na prvem programu Radia Slovenija 21. 8. 2020 v rubriki Na današnji dan:
21. avgusta 1934 je med plavanjem v Jadranskem morju pred Kraljevico v Kvarnerju morski pes zgrabil za nogo Ljubljančanko Veruško Novak. 17 – letno dekle je postalo prva dokumentirana žrtev morskega psa na vzhodni strani Jadranskega morja. Za vsemi poznejšimi žrtvami morskih psov so našli vsaj nekaj ostankov le za nesrečno dijakinjo ljubljanske mestne ženske gimnazije pa nikoli ničesar.
1975 Lož – Narodni heroj Stane Semič – Daki
Stane Semič, partizansko ime: Daki, slovenski partizanski častnik, španski borec, muzealec in pisatelj. Rojen 13. novembra 1915 na Velikih Blokah Velikem Vrhu1 , umrl 1. septembra 1985 v Ljubljani, pokopan je v grobnici herojev pri parlamentu v Ljubljani. Daki je bil prvi Slovenec, ki je prejel red narodnega heroja. Med letoma 1953 in 1959 je bil ravnatelj Muzeja NOB v Ljubljani. Leta 1971 je svoje spomine zbral v knjigah »Najboljši so padli«. Stane se je izučil za poklic peka na Rakeku v Urbarjevi pekarni.
Cerknica – Razglednice Jerneja Malovrha (11)
1504 Leonardo in Mona Liza
“Leonardo da Vinci in Mona Lisa” francoskega slikarja Louisa Bérouda, začetek 20. stoletja. Umetnostna zgodovinarka Cecilia Frosinini pravi, da se je umetnik rodil levičar, vendar se je že v mladosti učil pisati z desno roko.
O Koča vasi, njeni zgodovini, prebivalcih in gostih smo že večkrat pisali, tudi v knjigah je Koča vas kar dobro opisana, zato tu le nekaj utrinkov ob slikah, ki jih je ohranila Ivanka Janežič v svojih albumih.
Fotografija, očitno v studiu posneta v uradne namene, je precej znana. Je nastala po kaki posebni priložnosti, morda ko je Henrik Schollmayer – Lichtenberg prejel enega od odlikovanj, ki krasijo njegovo čudovito slavnostno obleko? Kak poznavalec bi jih gotovo prepoznal vsaj nekaj. Desna roka mu počiva na knjigi, simbolu njegove nedvomne velike učenosti, saj je bil vrhunski gozdarski strokovnjak Avstro-Ogrske, katerega metoda gospodarjenja z gozdovi je v rabi še danes. Plemenite poteze obraza in bister pogled dajo slutiti modrega človeka, ki si je vse življenje prizadeval za dobro.
1975 Cerknica — Sankanje na Mali gasi
“Le kdaj bo sneg”, smo se otroci spraševali pozimi, saj smo komaj čakali, da sneg pobeli Cerknico.
Tudi takrat so bile zime, ko med počitnicami ni bilo snega. Ko pa je snega nametlo dovolj, da so s petero pari konj, ki so vlekli lesen plug, splužili ceste, smo se otroci pognali na cerkniške klance. Strahu pred avtomobili ni bilo, le kašne vprežne sani so z zvončkljanjem kraguljčkov pridrsele mimo.
1954 Martinjak – Wojgn!
Žaga v Martinjaku je začela delovati že leta 1920. Iz te žage in kasneje parne žage se je razvila prva lesna tovarna na tem področju – Franc Premrov in sin, lesna industrija Martinjak. Svoje uspešno delo je nadaljevala takoj po vojni. Obratoval je polnojarmenik, ki je žagal predvsem bukovo hlodovino. Leta 1947 je bila tovarna nacionalizirana. Tedaj je že proizvajala zabojne elemente. Obrat je imel kotlovnico in je bil tako vsaj delno neodvisen od dobave električne energije. Izdelovali so tudi drobno galanterijo: čopiče, čebričke, škafe, vedra in obešalnike, ki so jih izvažali v ZDA. Do leta 1950 ni bilo nikakršnega razvoja. Prva večja obnova je bila maja 1954. Delavci se niso dolgo veselili svoje pridobitve.
Prispevek številka 4 000
Danes se je števec vseh objavljenih prispevkov na strani Stareslike povzpel na okroglih 4 000. Ker smo vsak dan objavili enega, včasih tudi več, to nanese skoraj enajst let prisotnosti na spletu. Ob tem smo pripravili tudi kakšno razstavo, sodelovali pri projektu cerkniških uličnih zgodovinskih tabel, se oglašali v medijih, sodelovali pri predstavah in pomagali pri nastanku knjig, predstavitev in pri številnih drugih projektih.
Vse delo je ljubiteljsko opravilo 79 piscev, ki je uporabilo slikovno gradivo iz 409 virov. Ob tem je nemogoče prešteti vse, ki so pomagali z informacijami, preverjanjem in drugačno podporo. Le tako smo lahko zgradili tako obsežen skupek spominov, podatkov in seveda starih fotografij naših krajev.
In seveda vi, dragi bralci, ki ste nas brali, komentirali in dopolnjevali naše prispevke. Danes beležimo natančno 4.677.641 vaših pogledov, kar res ni malo. Hvala vsem!
1948 Cerknica — Pod kaplanijo
Ime Svinjski rigel je bilo tako v zavesti ljudi, da so med drugo svetovno vojno celo italijanski okupatorski vojaki temu delu Cerknice rekli: Rigolo di porko.
1924 Markovec – Markovški fantje
Fotografija iz enega od albumov Ivanke Janežič iz Vrhnike razkriva enajst obrazov iz preteklosti Markovca. Avtorstvo slike lahko pripišemo fotografu Vinku Cenetu Bavcu, Bizarjevemu iz Markovca, ki je tudi na njej.
Enako sliko ima med drugimi tudi Ladica Štritof, ki je njen nastanek postavila približno v leto 1925. Prepoznala je svojega očeta Ivana Petriča, Matijo Petriča, Toneta Zabukovca, Janeza Moharja, Janeza Janežiča in Franca Mihelčiča. Podatki se le deloma ujemajo s tistimi, ki jih je na hrbtno stran slike napisala Ivanka Janežič. Slednja namreč ni omenila Matije Petriča, pač pa je navedla dva Ipavčeva.
Rakek 1961/62 – Predaja ključa in cveka
Primopredaja šolskega ključa in šolskega cveka 1962 na osnovni šoli Rakek.
Stare slike 