1934 Markovec – Karel Žagar
V letu 1936 je bil na delegatskem zborovanju v Zagrebu izvoljen v šestčlanski izvršilni odbor delavsko-kmečkega gibanja. Bil je aktiven tudi kot član partije, v katero je bil sprejet že leta 1934. Pobiral je podpise za razglas “Kaj hočemo”. Zaradi svoje komunistične dejavnosti je bil petkrat zaprt, dvakrat precej dolgo.
Pred nami je avtoportret fotografa Franca Trudna iz Podcerkve, ki ga je po moji domnevi napravil pred 5. junijem 1942, saj je v ozadju videti nekaj, kar bi bilo lahko poslikano platno, kakršne so tedaj fotografi uporabljali za ozadje v svojih studijih in tudi pri slikanju na terenu. 5. junija 1942 namreč Franca Trudna ni bilo več doma, 20. avgusta 1942 pa je bila Hlepinova hiša požgana. Takega ozadja na njegovih slikah po vojni ni več, pač pa le pobeljen zid Mavkotove hiše, kamor se je po požigu zatekla Hlepinova družina.
Slika je retuširana in na drugih avtoportretih je fotograf precej drugačen. Podobno je popravil tudi sliko svoje ustreljene sestre Pepce, medtem ko fotografij svojih strank praviloma ni retuširal.
Cerknica – Razglednice Jerneja Malovrha (8)
1810 Andreas Hofer – Na morišče
Andreas Hofer se je rodil 22. novembra 1767 pri Sankt Leonhardu (danes San Leonardo v Italiji), Južna Tirolska, tedaj Avstrijsko cesarstvo, umrl 20. februarja 1810, v Mantovi, Kraljevina Italija. Bil je tirolski domoljub, vojaški vodja in popularen junak. Boril se je proti Napoleonovi Franciji in Bavarski v letih 1809 in 1810, da bi njegova domovina Tirolska ostala pod avstrijsko oblastjo.
1975 Dachau – Slike iz taborišča
Fotografija neznanega avtorja je ena od treh slik, ki sem jih 30. 5. 1975 vzel v Dachauu. V mali trgovinici s fotografijami v koncentracijskem taborišču jih namreč prodajajo. Takrat sem prvič obiskal to koncentracijsko taborišče. Na kakem metru visoki palici le mala tablica velikosti kakih 15 x 20 cm, na kateri sta le črki KC, v mestu Dachau nakazuje smer proti koncentracijskemu taborišču.
1955 Rakek – Odbor TVD Partizan
1935 Cerknica — V Kolenu
Malo naprej od nogometnega igrišča v Cerknici ob potoku Cerkniščica je bilo včasih cerkniško kopališče. Ko še ni bilo avtomobilov (niti biciklov) in jezero suho, so se Cerkničani namakali v potoku. Najbolj znano je bilo kopališče v Kolenu.
Fotografija neznanega fotografa prikazuje vesele kopalce v Kolenu. Fotograf je stal na levem bregu Cerkniščice, kopalci so obmirovali v vodi in nastala je fotografija.
V ozadju se vidi cesta, ki vodi v Begunje. Hrib nad cesto je Ranca reber in je, kot kaže, še nepogozden. Pogozdovanje je trajala več let, kot so pripovedovali, so pogozdovali od leta 1935 do 1938. Najprej se je pogozdila Slivnica, kasneje pa še Ranca reber. Pod vodstvom gozdarskega inženirja so delali domačini, ki so bili plačani od posajenih borovcev.
Včasih se mi zgodi, da prej najdem zgodbo, ki se mi zdi vredna objave na Starih slikah, kot sliko samo. Takrat iščem med našimi neobjavljenimi fotografijami kaj primernega za navezavo in tokrat se mi je oko ustavilo na tem italijanskem vojaku. Ker se na uniforme nič ne spoznam, sem kolebala, ali je to res slika, na katero lahko naslonim zgodbico iz časa italijanske okupacije, ki sem jo večkrat slišala in je iz pozabe vstala pred nedavnim. Morala sem si pomagati z objavo Ivanke Gantar o Achilleju Ciarimiju, ki se je v enaki uniformi slikal na konju, in to na Rakeku.
Potem so se stvari še veliko bolj zapletle in obrnile daleč vstran od zabavnega, čeprav je moški na sliki videti hudo samozavesten, urejen in nič kaj italijansko svetlook. Sliko sem namreč našla v neobjavljeni fotografski zapuščini Franca Trudna, Hlepinovega iz Podcerkve. Kaj ta vojak dela tam, med samimi predvojnimi in povojnimi slikami prebivalcev Loške doline?! Med slikami fotografove ustreljene sestre Pepce?! Med slikami njihove požgane hiše in prizori mukotrpne obnove oziroma zidanja nove?!… Mogoče je med stotinami njegovih slik še kakšna z upodobljenimi italijanskimi vojaki, ampak tokrat je nisem našla, ta se za zdaj zdi edina. Prav šokiralo me je, ko sem začutila, kaj simbolizira slika tega vojaka, a po drugi strani ni razloga, da bi mislila kaj slabega prav o človeku na njej – razen tega, da je pripadal okupatorju.
Cerknica 1966/67 – 6. b razred
Cerknica – Razglednice Jerneja Malovrha (7)
1300 Inkvizicija
Sliko je leta 1911 naslikal (original je v barvni tehniki) Jean-Paul Laurens, francoski kipar in slikar, znan po zgodovinskih prizorih. Rodil se je 28. marca 1838 v Fourquevauxu, umrl 23. marca 1921 v Parizu. Slika predstavlja inkvizicijo pri delu. Dekle so pravkar sneli z natezalnice. Nezavestna in izmučena leži v rabljevih rokah.







