“Če zgodb ne pripovedujemo umrejo, in ko umrejo, ne vemo več, kdo smo in zakaj smo tukaj … Vse je v spominjanju …” *
Na sliki je Alojz Tomec v uniformi Sokolov, društva, katerega podružnico v Starem trgu je leta 1920 pomagal ustanoviti njegov oče. Na hrbtni strani fotografije piše: “Ob župnem izletu dne 8. 9. 1921. Tvoj brat: (podpis in štampiljka) Alojz Tomec Stari trg – Rakek”.
Ob fotografiranju je bil star osemnajst let, najbrž že izučen trgovec in morda ima zato žig. Sliko je namenil bratu, kdo jo je napravil in kje pa ne vemo …
Leta 9. 4. 1955 je bila ustanovljena podružnica Združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Postojna. Že meseca maja 1956 pa je bila ustanovljena sekcija ZŠAM Cerknica v okviru tedanje podružnice Postojna. Sekcija je delovala do leta 1961, ko je prišlo do registracije samostojne podružnice ZŠAM Cerknica. Ta je bila vpisana v register delujočih društev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana 30. 6. 1961 pod številko 03-S-12902/1-61.
Na sliki prvi upravni odbor, od leve: Janko Vidrih, Janez Mele (Primšar), Ivan Furlan Frlan, Franc Ban, Janez Lovko, Ivan Knap.
1941 Logatec – Most popravljen
Most med kilometrskima kamnoma 600-500 po italijanski navedbi – po navedbi gospoda Rustje, ki mu bolj verjamem, pa med kamnoma 600-885 – je ob umiku podrla jugoslovanska vojska. Jeklenega, da je promet lahko stekel, so postavili v osmih dneh, kot smo povedali že pri eni od prejšnjih slik.
1941 Logatec – Most je, mostu ni
Napad 6. aprila je bil kljub vsemu za večino nepričakovan. Ljudje ob meji so pričakovali, da se bo vzdolž Javornikov in Planinske gore odprla fronta in da bodo naselja pod njimi tarča sovražnikovih napadov. Še najbolj so bili presenečeni rezervisti, ki so se potikali po bunkerjih in jarkih, nekateri samo z manevrskim strelivom in z orožjem brez udarnih igel in tudi brez pravega vodstva. Obupani so odhajali v bližnja naselja in popivali. Na Rakeku so vdrli v Rajčevićevo klet in se napili do nezavesti …
Cerknica 1966/67 – 3. b razred
Pred nami je dvaindvajset nasmejanih učencev
3. b razreda v šolskem letu 1966/67. Z njimi je razredničarka Ida Zorman. Fotograf je s svojimi domislicami izvabil prikupne nasmehe na obraze osmih deklet in kar štirinajstim fantom. Po videni obutvi pri učencih v prvi vrsti lahko sklepamo, da ni bil ravno topel in sončen dan. Znan izrek pravi, da za dežjem vedno posije sonce. Lahko bi se reklo, da nam učenci prav s svojimi prikupnimi nasmeški in pogledi pričarajo sonce.
1960 Cerknica – Brestovi vratarji
Slika je bila posneta spomladi leta 1941 na našem dvorišču. Na drevju še ni listja; drvarnica v ozadju je prazna, tudi štanti v kozolcu so že izpraznjeni, kar dokazuje, da je bil posnetek narejen ob koncu zime 1940/41, oziroma zgodaj spomladi leta 1941. Pri nas se takrat druga svetovna vojna še ni začela, tudi razloga, zakaj se je na dvorišču hiše Franca Perka, mojega očeta, zbralo toliko mladih, mi ni uspelo izvedeti. Fuzbal brcamo in se dobro zabavamo 1941, je nekdo napisal na zadnji strani fotografije. Verjetno pa jih je že prevevala tudi skrb, veliko je kar resnih obrazov, po Evropi je že divjala druga svetovna vojna.
1966 Velike Bloke – Soseda in hiše v ozadju
Ob ograji sosedove – Tonove grede je poleti 1966 nastala fotografija, ki je neverjetno prav prišla po več kot petdesetih letih. Pojdimo lepo po vrsti.
Sosedov Boris je takrat končal 6. razred osnovne šole, jaz pa 1. letnik TŠSS v Ljubljani in sem že opravljal prvo počitniško prakso v mehanični delavnici KZ Cerknica na Marofu. Veliko sva bila skupaj in ni čudno, da naju je neznani fotograf ujel ob cesti in posadil na betonski zid vrtne ograje. Ozadje tvorijo še vogal Tonove hiše, v sadovnjaku čez cesto se skrivajo Korenova in Srnelova hiša z gospodarskimi poslopji. V zgornjem desnem vogalu slike se vidi eden od treh vojaških stanovanjskih blokov t. im. “vil” za Srnelovo hišo.
1956 Begunje – V Bonačevem kotu
Fotografija veselih fantov je nastala na dvorišču Bonačeve gostilne v Begunjah avgusta 1956. Fantje stojijo v senci kostanja ob balin placu, ki je ograjen z deskami.
Zadaj na desni strani vidimo gostilniško verando, z nje so bile stopnice na dvorišče. Zadaj levo pa je Debevča hiša, stanovanjski del je bil ometan in pobeljen, klet in hlev pa imata še gol zid.
1959 Rakek – Harmonikarski orkester glasbene šole
Slika je nastala na peronu Železniške postaje Rakek. Iz moje Kontrolne knjižice, v katero so se vpisovale vaje do naslednje učne ure, je razvidno, da je bil javni nastop gojencev Glasbene šole
26. 6. 1959. Harmonikarski orkester je vodila Renata Rebolj. V njem so bili vključeni harmonikarji iz vse takratne občine.


