Gledališka skupina Društva kmečkih fantov in deklet Gorenje Otave, iz leta 1933.
Na sredini sedita učitelj Metod Mervič in njegova žena Pavlina. Prva v stoječi vrsti je Marija Repar oziroma Katernova Mima, zadnji v tej vrsti pa je eden od Srnelovih fantov – Kovačič Jože ali Janez.
Drugih na fotografiji sedanja generacija ni prepoznala.
Begunje 1967/68 – 1. b razred
Učenci 1.b razreda, ki so kot prvošolci zakorakali v šolske klopi leta 1967, so se pred fotografa postavili proti koncu šolskega leta. Razred je štel 23 učencev, v katerem so prevladovali dečki s 13 proti 10-tim deklicam. Z njimi je razredničarka Korlinca Strle. To je bil njen prvi razred, njeni prvi učenci po končanem šolanju. Z njimi je začenjala svojo službeno pot v Begunjah. Tudi sama je izhajala iz vasice Rudolfovo nad Svetim Vidom. Zato so ji bili njeni učenci še toliko bolj domači. In ker prvega ne pozabiš nikoli, se jih še danes spominja in ob srečanju z njimi z veseljem obuja spomine.
1975 Dolenja vas – Magda Stražišar-Magduška
Moja mama ni veliko dala na in za knjige. Zanjo je bilo branje potrata časa, za strica moje prijateljice pa je bilo podobno, kot če bi pozimi kuril v peči in imel okno odprto. Mama knjig ni kupovala iz omenjenega razloga in tudi drage so bile. Denar pa je bilo treba tiščati na banki, da je nabiral zgubo. Prvo knjigo mi je kupila, ko sem imela štiri leta in zlatenico. Heidi. Prodajali so jo na Rakeku v trgovini Nanos. Velikokrat sem jo videla in fehtala zanjo, a neuspešno. Konec osnovne šole in še kasneje sem z velikim veseljem prebirala slovenske knjige s kmečko vsebino, tudi Kmetske slike, Potrča pa ne. Je bil premalo romantičen in preveč življenjski.
1974 Pudob – Druga poplava v enem letu
Klasična fotografija poplavljene državne ceste med jesensko ali spomladansko poplavo v Loški dolini. Glede na dejstvo, da je bila shranjena ta slika skupaj s tisto v prispevku o poplavljeni piščančji farmi v Nadlesku, je tudi tu najbrž posneta ista jesenska poplava. Večinoma so te manjše, vsakih deset ali nekaj manj let pa vodovje takole zalije glavno cesto proti Hrvaški. Takrat ljudje ne morejo normalno v službo in šolo, pa pridejo s traktorji po gozdnih obvoznicah, mogoče s kakim čolnom ali pa sploh ne. V prestolnici za tele poplave najbrž še vedeli niso, medtem ko dandanašnji poročevalci spremljajo vsak centimeter sprememb v nivoju vode. Saj je prav tako, ne rečem da ne. Se vsaj s tem pojavljamo v slovenski javnosti …
Bolj ko ne po občutku sem oba posnetka datirala v leto 1974, napravil ju je neznan fotograf, bila pa sta pripravljena za objavo v Glasilu Kovinoplastike.
1930 Rakek – Revija Odmevi
Literarno-kulturna revija Odmevi je izhajala na četrt leta v Ljubljani. Urednik je bil Radivoj Peterlin – Petruška. Objavljala je prispevke manj znanih slovenskih literatov. V eni od njih so objavili prispevek nekega Rakovčana, za katerega še nisem slišala in verjetno je, da je bil kakšen državni uradnik, ki je bil kasneje premeščen v drug kraj.
1938 Dobec – Belčevi
Med fotografijami, ki jih je z negativov na steklu v življenje obudil Miloš, je tudi pričujoča slika dela Belčeve družine iz Dobca. Pisali so se Škrlj.
1956 Loška dolina – Na njivi
Če prav vidim, kar pa ni nujno, ženske kopljejo krompir, moje veliko veselje. Datum sem pa določila glede na njihova oblačila. Strnišča za gvišno ne plevejo. Mogoče iščejo tartufe, ker imajo psa s seboj. Na sosednji njivi stoji voz, verjetno z gajbami za krompir. Se mi zdi pa zelo nenavadno, da ga je zapeljal kar na seno. Po senu še peš nismo smeli hoditi, je bila mama huda.
Cerknica 1973/74 – 5. c razred
Pred nami je 5.c razred iz leta 1973/74. Prišli smo iz podružnične šole Begunje v Cerknico in za vedno postali razred vozačev, razred hribcev. To je bilo včasih kar malo žaljivo in vedno smo bili manj vredni od domačinov. Za razredničarko smo dobili Mileno Kvaternik. Razred je štel 21 fantov in 13 deklet, skupaj 34 učencev. Dobili smo tudi nekaj novih sošolcev, ki so prve štiri razrede šolo obiskovali pri Sveti Trojici.
1973 Begunje – Prvo obhajilo
V malo šolo smo šli samo nekajkrat, da je bil prehod v šolo vsaj malo omiljen.
Prihod v prvi razred pa ni pomenil samo, da smo se začeli učiti šolske snovi, ampak smo otroci iz pobožnih družin začeli hoditi še k verouku.
1956 Kranj – Tri generacije
Moj ded Janez (Ivan) je prikolesaril iz Ljubljane v Kranj k nam na obisk. Takrat je imel že dobrih petinšestdeset let. Moja mati Mira nas je posnela nekega toplega sončnega dne leta 1956 pred stanovanjsko hišo za tovarno ISKRA, kjer smo takrat živeli.
Ded Janez stoji na sredini, desno od njega moj oče Marjan, fantič na levi pa sem jaz. Deda smo nameravali spremljati vsaj del poti proti Ljubljani, zato stojimo vsak ob svojem kolesu, tik preden smo se odpravili na pot, mi trije – tri generacije.
Stare slike 