1960 Javoršce – Ravenska enajsta šola
Pot v šolo in domov je bila včasih za veliko bloških otrok dolga in naporna. O kakšnih šolskih prevozih ni bilo govora, osebnih avtomobilov praktično ni bilo, otroci so bili prepuščeni pešačenju po prašnih cestah in stezah, v družbi sošolcev iz domače in sosednjih vasi. To je bila prava enajsta šola bloških otrok. Cankar je v svoji črtici Moje življenje napisal: “Mnogo kaj sem študiral v življenju, a toliko bogate in koristne učenosti, kot jo daje učencem enajsta šola pod mostom, nisem zadobil nikjer in nikoli.”
kraj neznan 1948/49 – 2. razred
Prejeli smo pričujočo sliko s pismom, v katerem je pisalo:
Sliko sem 20. 9. 2011 dal Igorju Gorniku z banke, če bo njegova mama vedela kaj o tem.
Pošiljam ti tole sliko. Ne vem, ali je slikano na Rakeku ali v Cerknici. V vrsti, v kateri je učiteljica, je peti z njene strani moj brat Uroš Kramar. Konec je šolskega leta in slika za spomin. Danes so to sedemdesetletniki. Mogoče komu zaigra srce po tej sliki.
To je vse, kar lahko storim. Tebi in ekipi želim več sreče pri raziskovanju. Lep pozdrav. Igor
1937 Bezuljak – Šiviljski tečaj
Bezovska dekleta so se zelo verjetno slikala ob koncu šiviljskega tečaja. V sredini sedi voditeljica tečaja Marija Švigelj – Žnidarjeva Mera. Gospa ali teta Mera, kot smo ji rekli, je živela sama v prijazni hišici z velikim vrtom v gurajnm∂ kuonc∂ Bezuljaka, med t’ duolajnm∂ in t’ guorajnm∂ ulcam∂. Da je bil šiviljski tečaj sklepam iz dejstva, da imata vsaj po dve dekleti enak vzorec na oblekah.
Dekleta so bila rojena v letih med 1910 in 1923, starejša je bila le Jožefa Turk – Turkava Pepa. Sedaj živi le še Ančka Škrlj. Med njimi stojita v zadnji vrsti dobri prijateljici Kešlanova Ivana in Šuštarjeva Milka, ki imata tudi obleki iz enakega blaga.
1976 Menišija, Cencov dol – Tihožitje s polhi
Ta je pa fenomenalna: polhi igrajo na kitaro!
V luknji imajo pa nemara gnezdo – poušno…Pravzaprav gre za umetniški posnetek ujetih polhov, pomenljivo tihožitje, posneto oktobra 1976 na polhanju v Cencovem dolu v Menišiji. Sceno sta pripravila in posnela Bojan Štefančič in Matjaž Žnidaršič.
1908 Zagorje – Spomin na očeta
Na sliki je prvi z leve Alojzij Domicelj st., medtem ko obeh žensk nisem prepoznal. Fotografija je nastala v Zagorju pri Pivki, takrat še z nazivom Zagorje na Pivki. Alojzij oziroma Alojz ima na sliki okrog šestinšestdeset let. Fotograf ga je posnel še z dvema spremljevalkama na vaški poti, na glavi ima klobuk melono, v desni roki pa sprehajalno palico. Je pražnje oblečen po takratni modi, prav tako obe spremljevalki. Njihova oblačila so za današnji čas zanimiva, saj je slika nastala pred sto desetimi leti. V ozadju je viden del cerkve sv. Helene.
1944 Logatec – V uniformi
Valentin, Matevž in Henrik Kočevar iz Kozarišč, slikani v Logatcu decembra 1944.
1959 Begunje – O telefonu
Takole smo se zadovoljni slikali v Begunjah pred Mihovčkovo hišo. Oče Vinko je takrat še fotografiral s črno-belim filmom, sem in tja pa je že napravil kakšno fotografijo z dia filmom.
1961 Babno Polje – Olga in Jože pri obhajilu
Na sliki sta Olga in Jože, najmlajša otroka od Ivanovih iz Bukovice tik po prejetem prvem obhajilu. Kot je navada in se spodobi, so ju nadvse praznično oblekli in okrasili z dišečimi belimi nageljni in asparagusom. Otroka sta pred fotografom – najbrž na povelje – z ganljivo pobožnostjo sklenila roke k molitvi, vsa prevzeta od svečanega dogodka. Prizorišče je nekje ob zidu pri cerkvi sv. Miklavža na Babnem Polju, fotograf pa prav mogoče Jože Žnidaršič, a ni za to nobenega dokaza. Zadaj se vidijo Požarišča in Jurčev grič, še prej pa babnopoljske gmajne na vzhodni strani kotline oziroma polja.
Cerknica 1976/77 – 8. b razred
Pa smo ga dočakali. Težko pričakovani 8. razred. Še vedno je z nami razredničarka Marjana Širaj. Kot učence 8. b razreda iz šolskega leta 1976/77, so nas slikali in predstavili tudi v časopisu Dnevnik, dne 24. 5. 1977.
1940 Bloška planota – Jože Čampa, stražar z Blok
Ne prav natančna slika je portret Jožeta Čampe iz njegove knjige Na mrtvi straži, Roman z Bloške planote, najdaljši slovenski pokrajinski povesti (4 knjige, 1400 strani), ki jo je končal leta 1980. S tem izrednim delom je vnesel Bloke na zemljevid slovenskih literarnih pokrajin. Prav je, da se ohranja spomin na avtorja, katerega namen je bil rešiti pozabe “starinsko patino nekdanje ljudske govorice.” Od tod verjetno naslov “Na mrtvi straži”, ker želi ohraniti spomin na vse kmečko iz časa, ki je nepovratno minilo.
Letnica nastanka fotografije je določena približno; tedaj se je pisatelj vrnil iz Beograda v Ljubljano.
Stare slike 