Potni list svojega starega očeta hrani Tone Vesel na Babnem Polju. Janez Vesel je potreboval ta dokument, ko je pred vojno kot gozdni delavec potoval za delom v Francijo, podobno kot so dolga desetletja potovali mnogi drugi možje in fantje iz Gorskega Kotarja in Loške doline.
Obrazec je izpisan v dveh jezikih in dveh pisavah: srbsko in francosko, v latinici in cirilici. Kako komplicirano.
1932 Planina – Vilharjeva rojstna hiša
Ko sem prvič uzrla hišo na sliki, se mi je zdela tako znana. Samo nisem vedela, kam bi jo postavila. Prepričana, da gre za trgovino Alojzija Milavca, sem iskala podatke v tej smeri. Dolgo časa. Potem mi je pa šinilo, da je to vendarle Vilharjeva rojstna hiša. Kot naročen se je pri meni oglasil gospod Brane Fatur, ki je odhajal v Planino na proslavo ob Vilharjevem rojstnem dnevu. Dala sem mu sliko in ga prosila, naj povpraša tam navzoče, ali je to res. In bilo je.
1940 Unec ali Rakek – Veselo pred gostilno
Pred gostilno se je zbrala vesela družba. Kje je bilo, ne morem ugotoviti; mogoče bi k lokaciji kaj pomagali tabli: na desni zgoraj je možno prebrati FRANC… in spodaj GOST… Levo od tega napisa je verjetno raklamna tabla za pivo, kjer bi se dalo prebrati ...mon-pivo.
Posnetek je nastal verjetno poleti leta 1940 na Uncu ali Rakeku, ko sta Lucija Ileršič in Franc Perko že redno družila in se julija 1941 tudi poročila. Na fotografiji je še Lucijin polbrat Matija Bajt s soprogo in Lucijin bratranec Franc Ileršič z izvoljenko Jožefo.
1941 Dobec – Čebelarji
1979 Humarji – Puter (2)
Leon, avtor fotografije, je napisal: Na fotografiji je teta Marija Melink. Fotografiral sem jo oktobra 1979 zvečer. Izdelovanje masla v pinci je bila njena vsakodnevna naloga. Ta obred je bil vedno enak, ob istem času, na istem mestu ne glede na letni čas, dan v tednu, ob delavnikih, nedeljah in praznikih.
Cerknica 1975/76 – 7. b razred
1958 Begunje – Kuharski tečaj
1917 Krems – Velika vojna (2)
Za čokato leseno mizo sedi sedem avstro-ogrskih vojakov, štirje držijo v rokah igralne karte.
Na koncu desne klopi zamišljeno sedi vojak, ki ga je nekdo na robu fotografije označil s puščico. To je Janez Štefančič, moj ded.
Na drugem koncu mize se nasmiha medicinska sestra – vsaj danes bi ji rekli tako – v polkrogu za njo pa se je postavilo 13 vojakov. Čisto zadaj vidimo še štiri, ki najbrž stojijo na leseni klopi. Smo v četrtem letu I. svetovne vojne, leta 1917, v vojaški bolnici v avstrijskem Kremsu.
1915 Tirolska – Velika vojna (1)
Vojak na sliki je Janez Štefančič – Jagrov iz Podkraja nad Vipavsko dolino, moj ded. Fotografiral se je pred odhodom na Tirolsko fronto, mogoče v ateljeju v avstrijskem Kremsu, kot piše na obrobi, verjetneje pa je fotograf postavil mobilni studio bliže bojišču, kar bi bolj ustrezalo potrebam armade.
Kot avstro-ogrski državljan, letnik 1867, je bil vpoklican leta 1915. Takrat je imel že 48 let, doma je pustil šest otrok, najmlajši, moj oče Franc, je imel tri leta. Tirolska fronta se je nepričakovano odprla maja 1915, ko je Italija Avstro-Ogrski nenadoma napovedala vojno. Dolga je bila več kot 450 km in je večinoma potekala na 3000 m visokih vrhovih, gorskih planotah, ledenikih in ozkih dolinah Julijskih in Karnijskih Alp ter Dolomitih. Takrat se je oprlo tudi drugo bojišče, Soška fronta.
1970 Cerknica – Vrtec pri fotografu
Dve vzgojiteljici in skupinica otrok se je v hladnem, zimskem dnevu oglasila pri fotografu Jožetu Žnidaršiču. Slikani so na dvorišču okrog znanega Bajčkovega bazenčka, v katerem smo v toplih dneh otroci hodili občudovat zlate ribice. Nekateri otroci so tokrat kar nadomestili manjkajoče zlate ribice, saj je bil bazenček izpraznjen in pripravljen na zimski čas. V okolici je lepo videti sneg, pa tudi otroci so toplo oblečeni. Lepa zimska idila!




