1939 Menišija – Orli z Menišije
Ta fotografija je pritegnila mojo pozornost, ker sem na njej prepoznala svojo teto Jerico. Po pripovedovanju Brešče Tončke – Antonije Stražiščar, poročene Zrimšek, gre za člane in članice predvojnega društva Orel. Orlicam so menda rekli tudi krojevke, ker so imele uniforme – kroje, sestavljene iz krila in pelerine svetlo modre barve. Pelerino tete Jerice še hranim kot spomin nanjo.
1906 Cerknica – Birma
Antonija Milavec je pri 12 letih prejela zakrament svete birme. Obe z botro sta imeli lepo obleko, se pa Antonija drži strašno grdo. Nekaj ji ni bilo prav in kot vsi Milavci tega ni znala skriti in se ji vidi na obrazu.
1969 Cerknica – Prvi maturantje TSŠ za lesarstvo
To so maturantje prve generacije lesarjev, ki je končala šolanje v Cerknici kot dislociran oddelek. Čeprav so že bili predstavljeni, pa mislim, da si tudi ta slika zasluži objavo.
Slikali so se pred vhodom na upravno enoto Bresta, sedaj je tu sodišče. Pred njimi so tulipani in narcise iz lepo urejene Brestove okolice. Slikano je bilo za Brestov obzornik, kar se vidi tudi po začrtani obliki. Slika z dodanim člankom je bila objavljena v Brestovem obzorniku meseca maja 1969. Ker je bil tisto leto v uredniškem odboru tudi g. Štefan Bogovčič, lahko le ugibamo, ali ni bil tokrat tudi fotograf.
1972 Otok – Kržiščarjev Lojz na drevaku
Kržiščarjev Lojz (Alojz Martinčič, 1906) iz Otoka je izdeloval drevake in se z njimi tudi prevažal. Takole sem ga posnel jeseni leta 1972, ko sva s Tonetom Udovičem iz Grahovega (Janezkov Tone, rojen na Uncu), revirnim gozdarjem v revirju Otok, šla na ogled zadnjih splavov za prevoz lesa na Cerkniškem jezeru.
1886 Haasberg – Šivilja
Na sliki je prababica Slavke Repolusk. Žal tudi ona ne ve o njej veliko – ne priimka, niti drugih osebnih podatkov, niti kje je pokopana. Datum nastanka fotografije je zatorej uganka. Navedena letnica pa je nastala po verjetnostnem izračunu.
Bilo je leta 1961, ko je Tone Lampreht fotografiral gospodarja Toneta Mavrina z domačim konjem Todorjem, močno, a krotko delovno živaljo.
Zelo drugačni časi so bili to v vseh ozirih. Kdo še dela s konji, kdo še redi kokoši in prašiče?
Samo spomini so ostali. Tilka Klepac, dekle z domačije, kjer je nastala ta slika, je nedavno zapisala, kako je bilo, ko so na njihovi domačiji pozimi zaklali pujsa.
1938 Rakek – Tečaj krojenja in šivanja
Z lastnico fotografije sva datum nastanka le-te ugibali. Tole ugibanje mi gre prav dobro od rok.
Slika predstavlja udeleženke in izdelke še enega od mnogih šiviljskih tečajev, ki so bili med vojnama zelo številni. Ta naj bi bil na Rakeku, prepričani pa nismo. Uspelo nam je prepoznati dve udeleženki, ampak sliko je treba objaviti, ker vsega o šivanju pa še nisem povedala. Pa še bo ostalo za kdaj drugič.
1937 Rakek – Pozdrav škofa Rožmana
Po izidu knjige Vasi v objemu železnice (2008) sem dobil številne odzive, pa tudi precej fotografij, ki so prikazovale dogajanje v naših krajih. Gospa Nuška Pogačnik Kansky mi je oktobra 2010 napisala prijazno pismo in mi poslala kup fotografij: Skoraj pol leta je minilo, odkar sem vam ponudila še kakšen dokaz aktivnosti mladih in starih Rakovcev pred drugo svetovno vojno. Kot vidite, so mladi radi sodelovali pri vseh taborih.
1939 Rakek – Šiviljski tečaj
Tik pred drugo svetovno vojno je pri Domicelju na Rakeku potekal šiviljski tečaj, ki je bil dobro obiskan. Udeleženke so se na tečaju učile krojiti, šivati in tudi vezti. Ob izteku tečaja so se fotografirale in na ogled postavile poleg Singerjevih šivalnih strojev (za reklamo) tudi svoje izdelke, prav tako za reklamo, da bo videti, kaj vse ti stroji in one same zmorejo, pa tudi za spomin.
1891 Vrbanja – Pismo Ivana Ožbolta
Prav ganljivo je, da so pri Petrovih v Babnem Polju ohranili to staro pismo z datumom 20. 10. 1891, ki ga je njihovemu predniku, gostilničarju in trgovcu Petru Trohi, napisal Ivan Ožbolt, Ivanov iz Babnega Polja.
Ivanov Ivan v pismu prijatelja Petra Troho najprej lepo pozdravi in zaželi “tu lubo zdravje”, nato pa sporoči, da mu pošilja 50 f (frankov?) za njegov račun in naroča, naj da njegovi ženi, kar je več. Potem ga še opomni, naj plačilo vpiše v knjigo in sporočilo zaključi s še enim pozdravom vsej njegovi družini in besedami “ostajam tvoj prijatelj Ivan Ožbolt”. Na drugo stran lista je napisal še sporočilo svojim, v katerem pozdravlja ženo in vso družino ter jim vošči za božične praznike “da bi jih mogli zdravi voditi (?)” in doda “mi ne moremu u šumi tako lejpo”…Pozdravi vse in prosi, naj mu pišejo, kako je doma.
Očitno je bil prejemnik pisma tisti, ki je na prvi strani spodaj s svinčnikom zapisal opombo: “Dne 26.12.91 dal ženi Neži 5f 67” in pismo shranil med svoje papirje, kjer je ostalo dolga leta.
Med vrsticami pisma je mogoče razbrati marsikaj in še več ugibati.
Stare slike 