1933 Rim – Romanje
Tri leta je minilo od takrat, ko je bil objavljen prispevek o romanju Andreja Kranjca – Kranjč’ga strica iz Dobca v Rim. Sedaj so nam prišle v roke še tri fotografije tega dogodka.
Na prvi sliki pred baziliko sv. Petra v Rimu fotografu pozirajo stric Andrej, kar je prav nenavadno, saj se menda niso radi fotografirali. Tudi tu niso ravno sproščeni.
1924 Ohonica – Družina Korošec
1950 Dolenja vas – Vida Lah
1950 Unec – Ožemalnik
Pranje perila, še bolj pa posteljnine, je bilo dokler niso prišli pralni stroji težko in zamudno opravilo. Cela vrsta pripomočkov je bila potrebna: razne lesene posode kot čebrički za vodo in pranje perila in razni škafi za nošenje vode, perilnik. V steni je bil vzidan bakren kotel, kjer so se kuhala umazane cunje, ki jih je bilo treba občasno premešati z veliko kuhalnico. Prej jih je bilo treba dobro namočiti. Veljal je pregovor “dobro namočeno perilo je na pol oprano”. Če je bilo manj cunj, so jih kuhali kar na šporgetu. Spomnim se povojnih let, ko je mama doma kuhala žajfo, bili so to veliki sivi kvadri, s katerimi je mama drgnila po žehti na perilniku. Vem, da je med drugim za izdelavo uporabila pepel in živalsko maščobo (loj), pa mogoče še kaj in vse to kuhala.
Na fotografiji od leve Lucija Perko, Julka Bajt in neznana, pri ožemanju.
Fotografija je nastala v Brežicah leta 1952 nekoč poleti, saj je listje v ozadju dobro razvito in videti lepo sočno. Fotografijo je posnel Cene Bavec, Bizarjev iz Markovca, ki je bil tedaj uveljavljen fotograf s svojim salonom v Brežicah. Sovaščana Ivan Strle – Ravšeljnov in Ludvik Strle – Valkov, sta bila pri njem na obisku in za spomin je nastala ta fotografija. Ludvik je bil tedaj že v službi pri Milici in nameščen v Brežicah, Ivan Ravšelj pa je služboval kot oficir JLA v Kićevu, a je bil tedaj na dopustu in je obiskal Ludvika, soseda iz domače vasi na njegovem novem službenem mestu …
1952 Brežice – Ludvik Strle pri miličnikih
Ekipa Postaje Ljudske milice v Brežicah leta 1952. Prvi na levi je Ludvik Strle, Valkov iz Markovca, ki je tu služboval. Fotograf je bil Vinko Bavec, njegov sovaščan, posnetek pa je nastal na postaji LM v Brežicah. Če je po zidu v ozadju razpeljana trta, potem je slika najbrž nastala v zimskem času, saj ni videti nobenega listja na njej, pa tudi možje so zimsko oblečeni.
Ludvik Strle je bil k Milici oziroma še prej k Narodni zaščiti razporejen takoj ob vrnitvi iz italijanskih in nemških taborišč že poleti 1945. Po tistem, ko je bil aretiran skupaj z očetom in bratom ter zaprt najprej v Cerknici, nato v Ljubljani in interniran v Gonarsu in Trevizu, sta bila z bratom razporejena na delovišče blizu odprtega kopa lignita Petrofito pri Peruggi sredi italijanskega škornja … Doživela sta veliko hudega in skupaj dočakala razpad Italije. Tukaj je še drugi del zapisa njegove zgodbe:
1977 Cerknica – Povorka na Placu
Pramati Uršula prihaja na trg pred protiturškim taborom, imenovanim kar Plac. Množica gledalcev deluje vznemirjeno, kot da bi coprnica kar iznenada padla mednje. Za njo se pomika še vrsta drugih likov, ki jih še ne vidimo. Trg je nabito poln, gledalci so zasedli tudi strateške točke v takrat še neobnovljeni Kravanjetovi hiši. To je ena prvih povork nedeljskega karnevala, pišemo leto 1977.






