1920 Velike Bloke – Reparčna hiša
Ta fotografija je sicer nastala ob zadnjem prelomu stoletja, vendar je Reparčna hiša v osnovi taka, kot so jo obnovili po velikem požaru v dolenjem koncu Velikih Blok 27. 2. 1918.
1955 Unec – Modra kuverta trgovine z obroči
1784 Slivnica – Kladivo čarovnic

Pogled na Cerkniško jezero, Cerknico in Slivnico – objavljeno v Baltazar Hacquet: ORYCTOCRAPHIA CARNIOLICA, 3. zv., Leipzig 1784, hrani Narodni muzej Slovenije.
Evropo je v 14. stoletju zadela velika nesreča. Kuga, prihajajoča v valovih, je zmanjšala število prebivalcev za 30 %, od 73 na 45 milijonov. To je pomenilo za cerkveno, ki je imela največja posestva, in posvetno gospodo tistega časa veliko težavo, saj je zmanjkovalo delovne sile; zelo so se zmanjšali dohodki. Temu se je pridružila še nova nevarnost: islam, ki ga krščanske vojske niti v osmih križarskih vojnah od 1095 do 1281 niso uspele zaustaviti; Palestina je bila tedaj dokončno izgubljena, islam se je nezadržno širil. Turki so leta 1453 osvojili Bizanc, krščansko Vzhodno rimsko cesarstvo je izginilo, turške vojske so prodirale na Balkan. Gosposka je nujno potrebovala več delovne sile, papež in vladarji pa več vojakov.
1952 Novi Kot – Mama Dorica in otroci
Na sliki, posneti 16. avgusta leta 1952, je mama Dorica Mavrin, Štodlova iz Novega Kota s štirimi otroki. Dva sta njena – deček v naročju in deklica s torbico – drugi dve deklici sta njeni nečakinji.
Sliko je neznan fotograf posnel en dan po Veliki maši v Starem Kotu pred cerkvijo sv. Frančiška Asiškega, kjer je v stanskem oltarju sveti Rok – v Novem Kotu je takrat žegnanje še dandanes.
Vsi so v lahkih prazničnih oblačilih. Deklica s torbico, Tilka Mavrin – zdaj se piše Klepac – ki se je rodila, ko so Štodlovi še stanovali v Podpreski, v tuji hiši, je v svojih spominih takole opisala svoje najzgodnejše otroštvo, ko je bila dojenček kot njen bratec v maminem naročju na sliki:
1940 Cerknica – Meletova garaža
Slika je nastala poleti leta 1940. Neznani fotograf je slikal garažo z voznim parkom Meletovih. Podobno sliko smo objavili že v prispevku o avtobusih, ki so jih izdelovali pri Meletovih in so z njimi v naših krajih prevažali potnike in pošto.
1937 Kamnik – Gasilski izlet
1970 Cerknica – Punce srednje tehnične
1910 Sv. Trojica – Pozdrav od Sv. Trojice
Auerspergi, tudi Turjaški imenovani, so bili najvplivnejša plemiška rodbina na slovenskem in tudi v celem Avstrijskem cesarstvu. Na Kranjsko so prišli že v 11. stoletju, ko so prejeli prvo posest, grad Turjak. V drugi polovici 17. stoletja so na ukaz Ivana Andreja grofa Turjaškega, deželnega maršala, sezidali mogočno cerkev Svete Trojice (SS. Trinitatis) kot podružnico bloške župnije. Že Valvazor jo je opisal kot lepo in veliko cerkveno zgradbo. Cerkev Svete Trojice v Šivčah je dala kraju samemu in okoliškim vasem tudi ime.
Sliko, ki jo je neznan fotograf posnel v Iga vasi, točneje v Sigi pred Lekanovo hišo, hrani snaha Lekanove mame, ki tukaj drži z eno roko kravo, z drugo pa bič – kravjo gajžlo. Bilo je poletje in bila je najbrž nedelja ali praznik, saj je Lekanova mama brez predpasnika in v nedeljski obleki s pasom. Za kravama stoji Lekanov ata, v ozadju se vidi pobočje Racne gore, brezovo drevo in konček strehe, za sadnimi drevesi pa je mogoče slutiti streho nizke hiške, v kateri je živela moja teta z družino.






