V zaledju fronte v prvi svetovni vojni so imeli poleg skladišč, kuhinje ipd. tudi delavnice za popravilo obleke in obutve. Na fotografiji sta tako provizorična čevljarska in krojaška delavnica.
Cerknica 1970/71 – 5. c razred
Prva večja prelomnica v življenju. Prišli smo v Cerknico. Postali smo 5. c razred in za vedno dobili oznako “vozači.”
1915 Velike Bloke – Oporoka Tomaža Mazi ob vpoklicu
Lepo poletje 1914 na zunaj ni kazalo na bližajočo se svetovno katastrofo. Potem pa je 28. junija počilo v Sarajevu. V atentatu sta bila ubita avstrijski nadvojvoda in prestolonaslednik Franz Ferdinand in njegova žena Sofija. V naslednjih dneh in tednih so se dogodki odvili z veliko naglico in 28. julija je Avstro – Ogrska napovedalo vojno Srbiji. Domine so padle in v enem samem tednu je bila v ognju vsa Evropa. Napovedi kraljev, cesarjev in generalov, da bo vojne konec do božiča so bile le pobožne želje.
1943 Rakek – Prva birma
Prva birma v novi župniji Rakek je bila 8. avgusta 1943. Rakovčani so se na ta pomembni praznik pripravljali ves teden. Po pozdravu škofa na železniški postaji so se odpravili v cerkev, kjer je škof podelil zakrament svete birme 193 otrokom. Sledila je poučna pridiga, ki se je zaključila z besedami: »Svojo lepšo bodočnost si lahko gradimo le na temeljih Kristusovega nauka; in po tej poti naj stopajo tudi dobri Rakovci!«
1942 Rab – Tolažba slovenskih internirancev z Raba
Ivanka Rovan je v zapuščini svoje mame Lojzke Kočevar našla tudi ta list s pesmijo o trpljenju internirancev v italijanskem koncentracijskem taborišču na Rabu v letih 1942 in 1943, ki ima naslov Tolažba slovenskih internirancev iz Raba. Besedilo nazorno izraža pretresljive okoliščine, v katerih so živeli taboriščniki in kakršen koli komentar je skorajda odveč.
Kaže, da gre za starejši prepis rokopisa, saj opomba na zadnji strani omenja original, ki je shranjen v muzeju v Ložu (nekdanji Muzej ljudske revolucije).
Hči taboriščnika Jerneja Kočevarja se spominja pripovedi o tem, kako se je oče s skupino drugih internirancev vrnil l z Raba med svoje sovaščane. Najbrž je koga ogovoril ali poklical in ta se odzval, rekoč: “Jernejev glas je tukaj – ampak kje pa je Jernej??!” Prepoznal je glas, ne pa tudi fanta, ki je bil popolnoma shiran in izčrpan. Še zelo dolgo si ni opomogel od prestanega trpljenja. V družini so imeli sliko, ki je bila posneta eno leto po Jernejevi vrnitvi z Raba in na njej je bil še vedno videti kot okostnjak.
1915 Dunaj – Valentin Perko v rezervni bolnišnici
Na posnetku so ranjenci in bolniki v parku Reserve Spital No. 7 (rezervne bolnišnice št. 7) na Dunaju.
Valentin Perko je pod fotografijo zapisal: Jaz imam črno topničarsko obleko.
1950 Postojna – Človeška ribica
Človeška ribica, močeril, proteus in morda še kakšno ime ima ta žival. Je dvoživka, ki živi v podzemnih vodah Dinarskega krasa in je edini evropski predstavnik družine močerilov, edini predstavnik rodu proteus in edini jamski vretenčar v Evropi. Njena prva omemba sega v davno 17. stoletje (1689), ko je o njej pisal Valvasor. Slišal je, da je med Logatcem in Vrhniko čudna voda, ki da teče le ob določenih urah; kmetje so mu razlagali, da je vzrok zmaj, ki je v gori. V jami, kjer ždi, izvira studenec in kadar se vode nabere preveč, jo zmaj izbruha. Jamo so imenovali Lintvern (Zmaj). In z narastlo vodo naj bi prišli na površje tudi zmajevi mladiči, ki so jih kmetje videli na lastne oči …. Valvasor temu sicer ni verjel, je pa v Slavi vojvodine Kranjske (1689) navedel, da naj bi bil »zmajev mladič« po opisu kmeta …«pičlo ped dolg in podoben kuščarju, skratka, bil je črv in gomazen, kakršne je tu in tam pač več …«
1946 Podcerkev – Na pogorišču starega doma
Čas nastanka te slike lahko postavimo v leta med 1945, ko se je končala vojna, v kateri je bila stara Hlepinova hiša požgana in 1954, ko je bil France Truden že davno nazaj iz taborišča na Rabu in so se Hlepinovi že vselili v novo hišo na koncu vasi. Posnetek, ki je nastal zgodaj spomladi ali pozno jeseni, je fotograf France Truden najbrž napravil s samosprožilcem ali pa je tisti”klik” zaupal komu drugemu.
1933 Rakek – Odborniki občine Rakek
Fotografija, gotovo posneta po občinskih volitvah 15. oktobra 1933, ko so slavili liberalci (JNS) in prikazuje odbornike (svetnike) občine Rakek. V sredini sedi župan Franjo Tavčar, ki je vodil občino Rakek v obdobju 1933-1936.
1940 Rakek – Nova župnija
31. decembra 1939 je časopis Slovenec objavil pričujočo sliko, beseda pa je tekla o novi župniji na Rakeku.
Stare slike 