1937 Velike Bloke – Poroka pri Lenčkovih
Bločana, Helena Modic, Janezova iz Velikih Blok in Ivan Korošec, Lenčkov s Hudega vrha, sta se poročila v Ameriki še pred prvo svetovno vojno. Domov sta se vrnila takoj po koncu vojne s štirimi hčerkami: Ženi (Ivanka), Meri (Marija), Juli (Julka) in Malči, ki pa je umrla kmalu po prihodu domov. Doma je bila rojena še hči Olga. Helena in Ivan sta obnovila staro Janezova hišo v Velikih Blokah, jo razširila in odprla trgovino in gostilno. Z Ivanom je prišlo tudi novo hišno ime pri Lenčkovih. Jeseni leta 1937 so imeli pri hiši ohcet. Za zeta je prišel sosed Karel Mazij – Matevžev in za ženo vzel domačo hčer Meri.
1975 Velike Bloke – Tekmovalke
Pet “hitrih” deklet iz dislociranega oddelka takratne srednje lesarske šole v Cerknici, se je udeležilo teka – krosa za Hribarjev pokal na Velikih Blokah. Hribarjev pokal se je verjetno imenoval po heroju Janezu Hribarju, po katerem se imenuje tudi OŠ v Starem trgu.
1955 Podcerkev – Skrivnostni neznanec
Sliko iz zapuščine Franca Trudna sem našla med njegovimi neobjavljenimi slikami in kot čas posnetka ocenila sredino petdesetih let, za kraj posnetka pa domnevala standardno prizorišče Trudnovih fotografij – majhno kotlino nasproti njegove hiše. A je vse to lahko seveda napačno. Slika me je pritegnila, ker je na njej zelo markantna pojava, ki se nikakor ne prilega v takratno podeželsko okolje Loške doline. Glede na neolistano ozadje in toplo obleko je bila slika posneta pozno jeseni ali v suhi zimi, manj verjetno zgodaj spomladi, ker je odpadlo listje še ohranilo obliko.
1940 Unec – Z vozom in konjem po seno
Takšna, le povečana fotografija v okvirju, je visela doma na steni, pa ne vem, kam se je izgubila. Po vsej verjetnosti jo je posnel Franc Ileršič (Frjančk) iz Unca.
Posnetek je nastali nekje v okolici Unca, verjetno na gmajni med Uncem in Ivanjim selom, tik pred drugo svetovno vojno, ali prvo leto vojne. Vsaj dve osebi sta bolj “nobel” oblečeni, zato bi lahko sodili, da je bilo to v nedeljo ali kak drug praznični dan.
1960 Lož – Pred Patrnaštovo hišo
Hišo, ki se ji je najprej po domače reklo Patrnaštova potem pa Bravcova (od kakega leta 1925 naprej), je aprila 1960 fotografiral Vinko Toni. V njej je še globoko v 19. stoletju živel Jakob Morelj iz Slovenske vasi pri Pivki, ki je domačijo podedoval, za njim pa njegovi potomci. Eden od njih, Janez Morelj, se je poročil s Terezijo Ovsec iz Vrhnike, ki je kot porodniška babica dobila vzdevek Mam∂ka. Pozneje je Mam∂ka imela drugo hišo na robu Loža, ki pa je bila požgana, zato domnevamo, da je v tej hiši Mam∂ka spet živela po vojni skupaj s hčerino družino. Hiša, od koder je bil doma Janez Žan Bravec, mož Mam∂kine starejše hčere Marije, je bila Bravcova gostilna na koncu Loža (ali začetku, gledano iz cerkniške smeri). Ampak tisto je že druga slika in druga zgodba.
več..
Cerknica 1963/64 – 7. a razred
Razrednik 7. a razreda je bil Franc Dolničar. Fotografija je nastala na dvorišču stare šole na Partizanski ulici v Cerknici. Fotograf je bil obrnjen proti Vidmu.
V razredu je bilo 8 vozačev in 20 učencev iz Cerknice ali Dolenje vasi.
1955 Stari trg – Osebje Dijaškega doma
Na sliki je osebje Dijaškega doma v Starem trgu, ki je deloval nekako do sredine šestdesetih let 20. st., vodila pa ga je Justina Krajc.
Sliko je napravil neznan fotograf, posredoval pa Tone Avsec iz Medvod. Posneta je bila nekje v okolici nekdanje Schweigerjeve hiše, v kateri je bil internat, najbrž kar na internatskem vrtu nasproti stavbe, saj so se uslužbenci postavili med rože – tagetes in rudbekije. Zadaj se vidi nekaj zidov in delov streh, pokritih z bobrovcem, del pa z drugačno opeko, najbrž “kikindo”. Predvidevam, da so to bile strehe drvarnice in sosednje mehanične delavnice, zagotovo pa nobena ni streha bližnjega Korletovega skednja, kjer so v prvih letih Kovinsko predelovalnega podjetja Lož, poznejše Kovinoplastike, izdelovali “bergman doze” za električne instalacije. (Skedenj so nedavno podrli in pod njim našli ostanke gradenj iz 15. stoletja. Zdaj je tam parkirišče.)
1950 Rakek – Skladišče lesa
Bil je kar mrzel zimski dan leta 1950, ko so na voz nalagali les (po fotografiji sodeč je šlo za električne drogove), ki so ga iz skladišča lesa na zgornjem delu Rakeka, odpremili na železniško postajo. Ročno nakladanje zmrznjenega in spolzkega lesa, pa še navzgor, je bilo kar nevarno opravilo.
Štirje nakladači so les spravljali na voz po “legah”. Da les ne bi zdrsnil, sta ga dva delavca potiskala po legah navzgor, druga dva pa sta s podlaganjem cepina na legi preprečevala, da bi se les skotalil ali zdrsnil navzdol in poškodoval ljudi.
Življenje in delo Izidorja Modica
Žal smo dogodek zaradi vremena prisiljeni odpovedati.
Vabimo vas na predstavitev jezikoslovca Izidorja Modica (1984 – 1915), ki bo v knjižnici v Novi vasi v petek,
13. 1. 2017 ob 18h.O tem, skoraj neznanem Bločanu, bo pripovedovala ga. Eva Petan iz Brežic. Modičevo življenje in delo je obdelala v svojem magistrskem delu, kamor so en drobec prispevale tudi Stareslike. Odkrivamo nova dejstva iz ne tako daljne preteklosti.
Za Radio 94 je zvočni zapis pogovora z Evo Petan o Izidorju Modicu pripravila Maruša Mele Pavlin.
1942 Lož – Babica Terezija Morelj – Mam∋ka
Ta lepa, nekoliko utrujena žena z vdanim in pametnim pogledom je bila ena prvih ali celo prva uradna porodniška babica v Loški dolini. Ime ji je bilo Terezija Morelj, imela pa je tudi zelo simpatičen vzdevek; rekli so ji namreč Mam∋ka.
Če je tudi ta slika, glede na to, da je fotograf isti kot pri sliki Franceta Bravca iz leta 1942, nastala leta 1942, je imela Terezija Morelj, z dekliškim priimkom Ovsec, roj. 1876, takrat že precej čez 60 let. Bila je doma od Uoščievih iz Vrhnike pri Ložu, poročena pa v Ložu z Janezom Moreljem, katerega prvi prednik je prišel v Lož leta 1836 iz Slovenske vasi pri Pivki. Ne vemo, kdaj je umrla, a okoli leta 1947 ali 1948 je še živela, saj se je je iz tistega časa spominjal mož njene vnukinje Vinko Toni. Slika je iz albuma njene vnukinje Marije, Bravcave Mimi, prepoznala pa jo je Julka, žena njenega vnuka Franceta. Po domače se je pri hiši reklo pri Paternaštravih. Mam∋ke se spominja tudi sorodnik Tone Avsec, Uoščiev, saj so mu povedali, da je prav ona pomagala pri njegovem rojstvu leta 1931 in da sta se družini tudi pozneje še žlahtali. Njena hiša še stoji pri loški cerkvi sv. Petra, desno od farovža.
Stare slike 