Skip to content

1967 Jermendol – Na poti na Gornje Poljane

6. 03. 2013


110214022
Na poti iz Podgore v Babno polje je Jermendol najvišja točka hkrati pa je konec vzpenjanja po klancu.

Če besedo Jermendol razčlenimo, dobimo za furmane pomenljivo besedo, saj je bila iz Loške doline v Babno polje včasih potrebna tudi pomoč, če je bil voz bolj naložen. S kakšnimi jermeni  so si pomagali pa še ne vem.

Najdaljši klanec pred Jermendolom, se imenuje Rjavi klanec. Menda zato, ker je bila tam bolj težka ilovnata zemlja. V nekaterih virih je ime napisano tudi kot Jermandol, torej Jermanova dolina. Pa si vedi, kako je prišlo do tega.

Hišo na Jermendolu je zgradil Jožef Plos, Jernusov iz Viševka. Zemljo je dobil za doto. Služil je v Ameriki, a so bili prihranki preskromni, zato so  pomagali še domači. Hiša je bila pod streho že pred prvo svetovno vojno.

Med prvo vojno so Podgurcə in Babnapulcə  hodili “vahtat” na Jermendol, vsaka hiša iz teh vasi en dan in kadar je bilo slabo vreme, so stali pod streho, se spominja pripovedovanja svoje mame Terezije Škrbec, g. Marija Plos. Njen oče je bil takrat v Ameriki, kadar je prišla vrsta na njihovo hišo je morala iti “vahtat” mama, čeprav je imela doma majhnega otroka. Za orožje jim je služila “psica”, to je nekakšna sekira s kavljem in špico.

Gostilna v hiši na Jermendolu je začela delovati po prvi svetovni vojni. V njej so se vstavljali furmani, ki so tovorili na Rakek in po vojni na Marof in Kovačevo (Gaber). Tu so napojili konje ali drugo živino, kupili cigarete, vžigalice ali pijačo. Mama Francka je ljudi postregla tudi ponoči, če je kdo trkal, saj se je dobro zavedala, od česa živijo. Imeli so tudi nekaj živine in polja, živeti pa so morali kar skromno, ker ni bilo velikega pridelka. Za  pujske so nabirali kompavo in škrbinko.

Na binkoštni ponedeljek je bil na Jermendolu vedno ləcenc. Pa tudi drugače so radi zaplesali, če je bila družba in seveda məskantar. Spodnji Matičnou oče so povedali, da je bilo na dan, ko je bil ubit kralj Aleksander, na Jermendolu slišati petje. Žandarji so pevce odpeljali na zagovor, saj je bil dan žalovanja.

Poleg družine, so v hiši živeli še kakšni podnajemniki, dokler si niso našli kaj drugega.

Po drugi svetovni vojni, so tam prenočevala dekleta, ki so v okolici klopirala. Spala so v hiši na slami, pokrite z odejami. Klopirati, pomeni določiti vrsto drevesa, mu izmeriti debelino in s tremi ali dvema rdečima črtama označiti mejo državnega gozda, ki jo je določil inžinir.

Morda še kot zanimivost – ko gre Hrvat v Babno polje, gre v Slovenijo, ko pa gre v Loško dolino, gre na Kranjsko.

Zadaj:

  • Frančiška Sterle – Zgrabnova,
  • Terzija Turk – Matjackova,
  • Marija Drobun in
  • Ivanka Antončič – Grabnarjeva.

Spredaj:

  • Anica Mulec – Strletova in
  • Dušan Sterle – Podklancev.

Romarji so se radovoljno postavili pred fotoaparat, preden so se podali na Gornje Poljane, kjer je vaški zavetnik sveti Andrej. Mogoče pa so se fotografirali na povratku v dolino?

Dokler ni bilo koles, so na žegnanje hodili peš, nato z mopedi in kasneje z avtomobili. Tako gremo še danes. Ljubiteljev  hoje in zdravja je vedno več, ti gredo še vedno peš.

Včasih je bilo na Gornjih Poljanah žegnanje na binkoštni ponedeljek, povedo starejši. Letos bo to 16. junija. V prejšnjih časih so za žegnanje postavili štante, da so tudi otroci prišli na svoj račun.

V času nastanka te slike je tu še živel kdo od družine, zdaj pa hiše že nekaj let ni več. Tu je bila in je še vedno avtobusna postaja za Babno polico, v prejšnjih časih pa tudi za Gornje Poljane, ko so bile še naseljene.

Pozoren gledalec bo opazil  tablico ali znak za avtobusno postajo. Pritrjena je  med vrati in levim oknom.

Slika018Gostilno so zaprli okrog leta 1948. Tabla in hišna številka z gostilne, je še pri Črnjakovih na Babni polici, kjer živi eden od potomcev. Danes tudi hiše ni več.

Slovarček:

  • vahtati: varovati, paziti
  • kompava: rastlina v gozdu
  • škrbinka: vrsta trave
  • štant: stojnica
  • ləcenc: praznovanje, ples, ko so si ljudje malo privoščili
  • məskontar: muzikant

Viri:

  • Marija Plos
  • Ivan Plos
  • Justina Sterle
  • Slavko Strle

Kraj: Jermendol
Datum: 1967
Avtor: neznan
Zbirka: Frančiška Antončič
Skenirano: 14. 2. 2011
Oblika: fotografija

Advertisements

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: