Preskoči na vsebino

1918/1943 Orehek – Razglednica z napako

27. 12. 2016

150119225Napis na razglednici  ima tiskovno napako – Orchek, moralo pa bi pisati Orehek. Tudi zaradi tega je razglednica zanimiva.

Anton Stegel iz Orehka je lepo zapisal in ga bom kar citirala:

“Slovenski narod je bil stoletja podvržen asimilaciji in uničenju pod Avstro-Ogrsko monarhijo, nato od leta 1918 do kapitulacije Italije 8. septembra 1943 pa pod Italijo. Po prihodu Italijanov leta 1918, je humoristični časopis »Tehtnica«, ki ga je občasno izdajalo Narodno bralno društvo Orehek sporočil: »V Trst so prišli vojaki s kurjimi peresi na glavi in s kurjo korajžo v hlačah.» (italijanski red vojske »bersaglieri«). Kmalu po prihodu je rimska volkulja pokazala svoje zobe in požrla vse obljube o demokraciji. Vse, kar je bilo slovenskega, jim je bilo napoti. Ukinjali in zapirali so vse slovenske institucije, šole, društva, preimenovali vasi in priimke ljudi. Skratka vse kar je bilo slovenskega. Orehek je dobil ime »Orecca«.”

več..

Cerknica 1966/67 – 6. c razred

26. 12. 2016
by

150322718 Malo pred koncem šolskega leta je bilo fotografiranje za vse razrede šole. Znani cerkniški fotograf je razporedil učence tako kot vsako leto.

več..

1929 Rakek – Obračalnica ali okretnica

25. 12. 2016

161207058 Načrt obračalnice na železniški postaji Rakek. Pripravili so ga v Ljubljani leta 1929.

več..

1957 Sv. Vid – Svitek na glavi

24. 12. 2016

161122991Na lep poletni sta šli mama Marija in njena hči Jožica po vodo k štirni, ki je bila v dolini pod hišoVso vodo so morali znositi v hišo v škafih in to na glavi. Na glavo so si dale doma narejen svitek, nanj postavile škaf poln vode in previdno proti domu. Danes si niti ne predstavljamo, kolikokrat je bilo treba prehoditi isto pot s škafom na glavi, da je bilo vode dovolj za vse potrebe. In to ne glede na vremenske razmere.

več..

1943 Dobec – Dobški otročaji

23. 12. 2016
tags:
by

150509526-002
Pred Kranjčo hišo v Dobcu so se fotografu Janezu Kranjcu nastavili takratni dobški otroci, štirje starejši fantje z lesenimi puškami. Bilo je med vojno, leta 1943 ali 44. Vsi otroci so vojno preživeli.

Od fantov sta živa še dva: Jože Korošec – Fəžnarjev ata, ki bo letos (21. 12. 2016) dopolnil 86 let, in France Stražiščar – Brešč. Deklice so pa že vse stare mame ali stare tete.

več..

1976 Cerknica – 20-letnica AMD

22. 12. 2016

160830636AMD (Avto-moto društvo “Lovko Ludvik – Bognar”) Cerknica je poleti leta 1976 obeležilo in proslavilo 20-letnico svojega delovanja. A si lahko predstavljate tako praznovanje brez godbe? Ob taki priložnosti godba mora biti.

Mladi godbeniki pod vodstvom dirigenta Ivana Lavriča so se postavili pred staro blagovnico nasproti občinske hiše v Cerknici in zaigrali.

Seveda je bil v bližini tudi fotograf Štefan Bogovčič in nastala je ta fotografija.

več..

1963 Unec – Zadružna košnja

21. 12. 2016

161213099 Kosci na zadružni košnji na Starem gradu nad Uncem so si malo oddahnili. Prav lahko, da so košnjo za ta dan že zaključili, saj je pred njimi flaškon vina, nekaj koscev pa ima v rokah steklene kozarce.

Na fotografiji je le polovica od okoli 20 koscev, ki so se leta 1963 udeležili košnje na Starem gradu.

več..

1920 Rakek – Državna meja na železnici

20. 12. 2016

161203038
Skica državne meje na železniški progi Rakek – Postojna.

več..

Cerknica 1960/61 – 6. razred pred šolo

19. 12. 2016

161126029Na stopnicah pred staro šolo na Veliki gasi smo se ob koncu šolskega leta 1960/61 slikali šestarji OŠ Cerknica z razredničarko Matildo Mele. Večina tega razreda smo bili učenci »s Hribov« oziroma vasi izven Cerknice.

več..

1947 Bad Salzuflen – Poziv na prijem

18. 12. 2016

160726490Zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov v svojih vrstah je KPJ takoj po vojni za diplomatske predstavnike izbirala tudi ljudi, ki niso bili njeni člani in se niti niso borili v partizanskih vrstah. Sčasoma je KPJ uspelo, da je povečevala število svojih ljudi, ki so imeli tudi partizansko preteklost, v diplomatskih predstavništvih po skoraj vsem svetu. Med njimi je bilo tudi vojaško predstavništvo v Zahodni Nemčiji, ki mu je načeloval podpolkovnik Alojz Grčar. In ker je bilo treba gnilemu kapitalizmu pokazati, da tudi mi imamo, čeprav doma narod strada, in obvladamo protokol, so oficirji Jugoslovanske delegacije povabili ostale diplomate na slavnostni sprejem ob dnevu republike.

več..