1965 Cerknica – Razkrita Iverka
Fotografijo je posnel fotograf Vidovič po hudem viharju, ki je zajelo Cerknico 4. julija 1965 popoldne. Tega dne nas je bilo mnogo v kinu, kjer so predvajali ameriški barvni film V vrtincu. Med predvajanjem filma je zmanjkalo električnega toka in ko smo prišli iz dvorane, smo videli pred njo posledice viharja. Cesta 4. maja je bila neprehodna, na cesti proti Dolenji vasi so vsepovprek ležala podrta drevesa, ki so rastla ob obeh straneh ceste.
1928 Kastav – Rapalski mejnik
Meddržavni sporazum, podpisan 12. novembra 1920 v ligurskem letovišču Rapallo, je dokončno določil mejo med takratno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS; od leta 1929 Kraljevino Jugoslavijo) in Kraljevino Italijo. Že s tem sporazumom je Italija dobila več ozemlja, kot je bilo prvotno dogovorjeno, dodatno pa si je povečala ozemlje z določanjem meje na terenu. Prvotna meja naj bi šla od tromeje na Peči do Jadranskega morja po razvodju med Jadranskim in Črnim morjem, a se je tega držala le na začetku. Od Peči, preko Mangarta, Vršiča, Triglava in Petrovega brda je sledila razvodju, potem pa je pri Žireh zavila proti vzhodu, pri čemer je prepustila Italiji pivško in postojnsko dolino, del planinskega polja, Rakov Škocjan in del vzhodnih Javornikov, če se omejimo le na naše kraje. A se je pogoltnost Italijanom maščevala četrt stoletja kasneje. Z dogovorom z Nemčijo, podpisanim 3. maja 1941 v Berlinu, je ohranila Rapalsko mejo le še na severu od Peči do Vrsnika nad Žirmi, tu pa je nova meja zavila na vzhod do Šentvida nad Ljubljano in potem po Savi navzdol do meje z NDH. Tako je brezpravno dobila našo Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino, a se po vojni na mirovnih pogajanjih v Parizu ni mogla več sklicevati na Rapalsko mejo, saj se ji je poprej sama odrekla.
1938 Grahovo – Mladi sokoli
Fotografija neznanega avtorja je bila posneta 4. 9. 1938 v Grahovem. Mladi sokoli so se z Micko Gornik na levi strani in Stanetom Šego na desni strani postavili za sokolskim domom in se fotografirali.
Najbrž je bila nedelja ali praznik. Vsi, katerim se vidijo nogavice, so le-te bele barve.
1914 Pula – SMS Erzherzog Karl
Bojna ladja SMS Erzherzog Karl (Seiner Majestät Schiff Erzherzog Karl) je bila »pre-dreadnought« ladja, zgrajena leta 1902. Splovili so jo 3. oktobra naslednjega leta in je bila med vodilnimi ladjami tistega časa. Delovala je v okviru III. divizije bojnih ladij. Pomemben podatek, ki je zapisan tudi na fotografiji, je, da je bil njen poveljniški most zaščiten pred strelskim ognjem.
1898 Grahovo – Na vozu
Bom kar prilepil vsebino maila, ki mi ga je pred kratkim poslal gospod Leon Bell. Gre pa za to fotografijo. Napisal je:
“Letnico posnetka je težko določiti. Hiša je Krajcova oziroma *Matjaževa*, kakor se je reklo po domače, in je bila največja stavba v vasi. Veleposestnik Krajc je imel v vasi še par stavb v središču Grahovega. Čisto desno na sliki je v ozadju kovačija oziroma kasneje cestna baza, zdaj pa Baza bar in trgovina Šega”.
Zanimiv je žleb, kravji dreki na cesti pa kažejo, da so vozili po levi.
1971 Cerknica – 30 let vstaje
19. septembra 1971 je bila v Cerknici velika slovesnost v počastitev 30. obletnice vstaje. Na osrednji proslavi so se srečali aktivisti in borci enot, ki jim je cerkniška občina podelila domicil: 13. SNOUB Mirka Bračiča, jurišnega bataljona 18. divizije, Notranjskega odreda in bolnišnice Snežnik.
Zbralo se je nad dva tisoč borcev, aktivistov in občanov Notranjske. Na zborovanju je govoril član sveta federacije in narodni heroj generalpolkovnik Rado Pehaček, sledil pa je bogat kulturni spored. Slovesnosti so se začele z vajami teritorialnih enot in civilne zaščite.
1971 Cerknica – Upokojenci SKS
Fotografiji, ki jo je na stopnicah Brestove direkcije v Cerknici leta 1971 posnel Štefan Bogovčič, sem dal enak naslov, kot je zapisan na hrbtni strani stare fotografije.
Upokojenci so se postavili pred direkcijo verjetno po sprejemu pri nekom od vodstva podjetja.
1973 Cerknica – Odkritje spominske plošče
“Ko smo dve zimi preživeli v samotni hiši na Peščenku, je bila naša s številko 250 zadnja in dobrih sto metrov oddaljena od prve sosedne hiše pri Štentovih. Zdaj je tam daleč naprej polno na novo zgrajenih hiš in bivša naša hiša je med modernimi ostala samo zeto, ker je bil v njej junija 1941 ustanovljen okrožni komite KPS”, je Tone Kebe o tej hiši v svoji knjigi Cerknica in njeni ljudje zapisal na strani 179.
1962 Vrhnika – Knausova mama
Pripovedovalka Strle Ivanka, Vrhnika št. 31 – to so podatki o sliki, ki jo je leta 1962 posnela Pavla Štrukelj in jo hranijo v Slovenskem etnografskem muzeju.
Pod košato krošnjo lipe stoji delavniško oblečena nasmejana ženska, zadaj se vidijo stopnice, ki vodijo na mostič čez Obrh in na vrt, na zidcu je postavljen klepauni stou in majhen lesen čebriček, banka za vodo mogoče, ali pa je nekaj lončenega. Zadaj je grmovje in streha Joškovega skednja.
1975 Cerkniško jezero – Bife v Rešetu
Nekega pomladnega dne leta 1975 je Štefan Bogovčič sedel na svoj moped in odbrzel na Cerkniško jezero. Takoj, ko si zapustil drevored, ki se je vlekel na obeh straneh prašne ceste od vasi Dolenje Jezero proti Cerkniškemu jezeru, je stal na desni strani ceste bife.
V bifeju je stregel Ciril. Kaj je bilo v bifeju na voljo, ne vem več, prav posebno raznovrstna ponudba pa najbrž ni bila. So pa bile okrog bifeja vsaj mize in klopi, da se je utrujen in žejen turist lahko odpočil, morda popil čaj ali pivo in prigriznil sendvič.
