Skip to content

1961 Cerknica – Prijateljici

29. 01. 2016
by
151010081

Pepca Knap in Ana Tekavec, poročena Ivančič

Slika je nastala nekje na Cerkniškem jezeru meseca junija, ko so imeli šoferji piknik na dan šoferskega praznika. Nič se ne spomnim, kdo vse je bil zadolžen za pripravo dobre kuhinje in peke, jaz in Klemenova Pepca (na sliki) sva šoferjem stregla tako s pijačo, kot s hrano. Obe sva v belih predpasnikih, kakršni so bili takrat predpisani za strežbo v gostilni.

Ko sem se leta 1957 zaposlila v tovarni Brest v Cerknici, sem imela veliko srečo, da sem dobila stanovanje pri Klemenovih. Takrat so delavke Bresta stanovale po dve ali tri v eni sobi v privatnih hišah. Okoli leta 1959 je bil dograjen Brestov samski dom in takrat se je veliko deklet preselilo v ta dom Pod Slivnico, kjer stoji danes Dom starejših občanov.

Meni do selitve ni bilo, kar rada sem bila pri Klemenovih, poleg službe sem Pepci pomagala pri delu in imela brezplačno stanovanje in hrano. Jeseni leta 1959 pa mi je Klemenov Ivan dobil službo pri Gostinstvu Cerknica in tako sem bila tu na stanovanju polnih osem let. S Pepco sva postali dobri prijateljici. Ob nedeljah smo šli skupaj na veselico ali pa kakšen izlet. Ivan nas je peljal kar s službenim Unimogom. Tudi nekaj oblek sva si dali sešit obe enaki, da me je marsikdo vprašal, če sva sestri.

Najbolj sva se zabavali, ko sva lovili rake v potoku. Potok Cerkniščica je tekel prav ob Klemenovi hiši. Tu so bile speljane stopničke prav v potok in smo lahko prali perilo, peso ali korenje za v svinjski kotel ali pa se preprosto umivali. Poletni čas, ko je bilo v potoku malo vode, je bila možnost naloviti rake. Teh je bilo v potoku zelo veliko. Raki se lahko lovijo takrat, ko v imenu meseca ni črke R. Aprila jih še ni, potem so v mesecu maju, juniju, juliju, avgustu, septembra pa jih že ni več. Najlažje se jih odkrije pod kamenji, če je v potoku vode malo, ko pa je polna luna in je noč svetla, prilezejo ven in se hranijo po goščavi ob vodi. Takrat se jih lahko samo pobira v kanglico.

Rake sva dali kuhati v vrelo vodo, da postanejo rdeči. Največ mesa pride iz repa, samice pa imajo pod repom jajčeca, to pa je prava poslastica.

Moj novopečeni mož je trdil, da on raka ne bi jedel za vse na svetu. Pa sva se s Pepco dogovorile. Ko sem Tonetu pripravljala večerjo, mu je Pepca prišla ponudit dobro solato. Okisala je očiščene rake, dodala vse mogoče sveže začimbe in Tone je to z užitkom pojedel. Drug večer so bile za solato kumare.

On je pa rekel: »Navadi se mi delat tako solato, kot jo zna pripravit Pepca! «.

Jaz pa sem odgovorila: »Nisem mogla nabrati rakov, ker je padal dež in je potok poln.«

Samo zasikal je: »Ti babe, pa sta me!«

Prispevek je napisala: Ana Ivančič.

Kraj: Jezero
Datum: junij 1961
Avtor: neznan
Zbirka: Ana Ivančič
Skenirano: 10. 10. 2015
Oblika: fotografija

Advertisements
No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: