1944 Rakek – Domača zdravila
Na sliki je moj stric Albin, star kakšnih 12, 13 let. Ko je bil že pravi fant in je obiskoval pilotsko šolo v Mostarju, je med počitnicami prihajal domov. Neke počitnice ga je črvičilo po trebuhu. Stara mama, se pravi njegova mama, mu je ponudila kamilice.
»To je za stare babe,« jo je zavrnil.
Črvičenje pa kar ni ponehalo in kadar je dovolj hudo, človek poizkusi prav vse, zato je prosil mamo, če bi pa le skuhala kamilice. Nekaj časa potem, ko je popil polno skodelico, je rekel:
»Veš, mama, pa res nuca!«
1940 Ljubljana – Hrenov DKW
Alojz Hren, Slavkotov oče je kupil svoj prvi avtomobil. Bil je znamke DKW. Če lahko verjamemo podatkom na zadnji strani fotografije, ga je kupil v Ljubljani, natančneje v Polju.
Prodajalec in kupec sta se po sklenjenem poslu postavila ob avtomobil in zabeležila za tisti čas zelo nevsakdanjo kupčijo.
1911 Rakek – Prvo berilo
Pred seboj imamo III. del Čitanke za obče ljudske šole, ki sta jo izdala Henrik Schreiner (1. junij 1850 – 14. april 1920) in Franc Hubad (28. januar 1849 – 3. december 1916). Izšla je na Dunaju leta 1911 in je urejena po tematskih sklopih: I. Povesti, pravljice, bajke, legende, basni in pesmi; II. Domovina in očetnjava; III. Iz knjige prirode; IV. Iz preteklih časov.
1943 Grahovo – Hrenov DKW
Fotografija partizanskega fotografa Jožeta Petka prikazuje goreč osebni avtomobil. Posnetek je bil narejen v Grahovem novembra meseca 1943. Avto na fotografiji je Hrenov DKW.
Lojze Hren je bil pred drugo svetovno vojno trgovec v Cerknici. Pred vojno je v Ljubljani kupil rabljen osebni avto znamke DKW.
1953 Podcerkev – Po tržaški krizi
Marta Hren je ob tej sliki napisala: Vojaki Slovenci, slikani v Umagu, pozno jeseni 1953.
Stojijo: levi je Albin Gorše iz Drganjih sel, neprepoznan, Župančič z Dolenjske, čepita Marjan Hrabar iz Kosez pri Ilirski Bistrici, kjer »niso ne Čiči ne Brkini, ampak v’le na konfini« in Jože Hren, Kovačov iz Bezuljaka. Vojake je služil od 15. julija 1953 v Pazinu in Umagu v Istri pa do 1. avgusta. 1955.
1948 Postojna – Saluti da Postumia
18. septembra 1938 so po vsej Postojni vihrale zastave, saj je prihajal visok obisk – sam Duce. Bilo je vse črno, pa ne zaradi oblakov, temveč zaradi črnosrajčnikov, ki so bili povsod po nekdanjem Vilharjevem trgu. Fašistična mladina je stala v pozoru. Mussolini se je tega dne napotil v obmejno naselje Kačja vas pri Planini. Spotoma se je ustavil v Postojni s prav posebnim namenom – »blagoslovil« je temeljni kamen za lokalno Casa del Fascio (hišo fašizma). Imela je majhen balkonček. Na njem je imel Mussolini svoje govore. Bil je namreč majhne rasti in je ljudem raje govoril z balkona, da je bil nad njimi – tako ali drugače.
1952 Velike Bloke – Moja prva fotografija
Moje prvo fotografiranje je bilo poleti 1952 na Lenčkovem vrtu. Slikali smo se z mamo Ivano, sestro Olgo in sestrično Lidijo. Star sem bil malo manj kot dve leti, Olga in Lidija sta imeli pet let, mama pa je bila takrat stara petindvajset let. Prvo naslednjo sliko imam kot spomin na prvo sveto obhajilo, torej šest let pozneje. V tistih časih se res še nismo slikali vsak dan.
1962 Viševek – Lesa za sušenje
“Laisa” (lesa) za lešnike, sadje, čebulo, Terezija Intihar, Viševek št. 28, so podatki, ki jih je raziskovalka Slovenskega etnografskega muzeja Pavla Štrukelj zabeležila leta 1962 ob sliki, ki jo je posnela tisto poletje v Loški dolini.
Ta lesa – po domače lajsa ali tudi liesa – je narejena iz debelejših palic, med katerimi so prepletene tanke šibe, in iz stranskih letev. Nekatere lese so bile narejene tudi iz tankih letev z režami. Ta je velika ravno prav za na peč ali na štedilnik, potem ko so nehali kuriti, ali za ven na sonce. Na lesah so se sušili škundri (škuorši, brečki, brjački, rižni, krhli ali še kako drugače), pa tudi slive, hruške, orehi, lešniki, prav tako poparjen in odcejen stročji fižol ter gobe. Če se je sušila čebula ali česen, je bilo treba potem leso temeljito oribati, da je snažna počakala na sadje. Ob kolinah so na pogrnjeno leso dali tudi hladit klobase.
Sušenje sadja in zelenjave je bilo v času, ko ni bilo skrinj in hladilnikov, pogost način shranjevanja hrane za zimo. Posušeno hrano so skuhali ali jedli suho.
1930 Laze – Lovec in železničar
Na hribu Stari grad je stal grad Rob pri Planini, od koder se je umaknil roparski vitez na drugo stran Planinske doline in tam izsekal in iztrebil gozd. Na jasi, tudi laz imenovani, si je postavil hišo, ki je bila bolj podobna trdnjavi kot gradu.
1964 Ljubljana – Plesalci folklornih plesov
Slika je nastala leta 1964 v Ljubljani, ko je domačin z Vrhnike Tone Avsec med študijem sodeloval pri Akademski folklorni skupini France Marolt.
Kdo je sliko posnel, ne vemo, prepoznamo pa vsaj dve osebi: prvi moški na desni je prof. dr. Mirko Ramovš, dolgoleten odličen strokovnjak za ljudske plese v Sloveniji, ki je še vedno aktiven, četrti fant z desne pa je študent Tone Avsec, ki je že pred tem plesno znanje, pridobljeno v KUD Kajuh v Ljubljani, uspešno prenesel in razširil v rodno Loško dolino.
Na njegovo pobudo je leta 1954 po veselem plesnem zaključku gospodinjskega tečaja v Iga vasi, kjer je učil ustavo in bonton, zaživela folklorna plesna skupina, ki je imela najmanj osem parov in dva muzikanta: poleg Marjana Mlakarja je s harmoniko spremljal plesalce tudi Janez Krapenc, oba iz Iga vasi, vendar se je pozabilo, kateri je plesalcem godel prvi in kdo drugi, vsekakor nista igrala hkrati.
Stare slike 