1945 Cerknica – Čiščenje ruševin
Slika je nastala pozimi leta 1945. Neznani fotograf je na Placu (Tabor) fotografiral veliko skupino domačinov, ki so se v zimskih razmerah odpravili čistiti med vojno porušeno Cerknico. V ozadju je požgana stavba, kjer je bila Hranilnica. Od italijanskega napisa na pročelju stavbe, “CREDERE, OBEDIRE, COMBATTERE”, je ostalo samo nekaj črk, drugo je ožgano.
Slika je malce slabše kvalitete, zato nam nikogar izmed prostovoljcev ni uspelo prepoznati.
1960 Babno Polje – Tamaščetova strina
Tamaščietava strina Johana, Ivanka Pintar, z Babnega Polja, točneje iz Bukovice, je bila naša soseda. Prav takšne so bile še okoli leta 1960 mame, tete, strine, ujne, stare mame, sosede njenih let … Razoran obraz, osiveli lasje, včasih še pod ruto speti v figo ali kito, večinoma pa že trajno nakodrani. Ima utrujen, a čist pogled, usta pa kljub vsemu drži nekoliko na smeh.
Strina se je slikala najbrž za kak dokument, kdo je posnetek napravil pa ni znano, prav tako ne kdaj in kje. Sliko je verjetno dala naši mami za spomin in je tako ostala pri Ivanovih.
Strina se je od Dolajncovih z Laz poročila k Tamaščetovim v vzhodni del Babnega Polja, ki se mu reče Bukovica, za razliko od zahodnega, ki smo mu v Bukovici rekli Une kraj in se je od našega ločil ne le po lokaciji, ampak tudi po govorici. Pri nas se je na primer reklo konju kojn, v Unem kraju pa po krajsku – kajn. Namesto “že”, se je pri nas reklo žie, v Unem kraju pa vsaj nekateri vre ali vrie – in tako naprej … Če velja, da ima vsaka vas svoj glas, ima Babno Polje dva …
1959 Zemunik – Pred avionom
Slika je bila narejena 1. marca 1959 na vojaškem letališču Zemunik pri Zadru. Neznani fotograf je naredil fotografijo pilota pred svojim letalom. Gotovo je bil fotograf tudi pilot, saj si kdo drug fotoaparata ne bi upal uporabljati na vojaškem letališču, ker je bilo fotografiranje v vojašnicah Jugoslovanske ljudske armade, zlasti pa vojno tehniko, strogo prepovedano. Iz prve roke vam lahko zagotovim, da so bili vojaški piloti od zmeraj, pa še danes so, razred zase in so si lahko privoščili malce več kot drugi. Mladenič v belem pilotskem kombinezonu in belo čelado na glavi je Viktor Klammer iz Cerknice, natančneje iz Dolenje vasi.
1926 Begunje – Marijina družba
Članice Marijine družbe iz Begunj pri Cerknici so se fotografirale pred župniščem. Slika je nastala verjetno leta 1926 ali 1927. O letnici nastanka sklepam po tem, ker so na sliki tudi naša mama, Terezija Kranjc, por. Hren, ki so bili rojeni 1911. leta. Dekleta so lahko postala članice Marijine družbe šele s 15. leti.
Vedno sem si predstavljala, da je bila Marijina družba ustanovljena za dekleta in žene. Vendar temu ni bilo tako.
1961 Žerovnica – Kopica
Zlaganje te zanimive kopice je na žerovniškem polju »Na platu« posnel Tone Žnidaršič, Tehinč iz Žerovnice. Kopico zlaga njegov oče Franc Žnidaršič, zraven pa si delo ogleduje vnučka Darja.
1936 Planina – Materinski dan
Materinski dan, ki ga obeležujemo 25. marca, ima po mnenju mnogih poganske korenine in se navezuje na čaščenje matere. Sodobno praznovanje materinskega dne izvira v ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni.
Materinski dan so v Evropi začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 24. marec. Na materinski dan, ki ga zdaj praznujemo 25. marca, so bile razne prireditve v šolah, pa tudi drugje. Na proslavah so otroci navadno recitirali pesmi, posvečene materam, velikokrat pa so zaigrali tudi krajšo igrico, ki je prikazala nesebično materinsko ljubezen.
1902 Podlož – Marija Kraševec z najmlajšim sinom
Na sliki, ki jo je okoli leta 1902 posnel neznan fotograf, je moja prababica, Marija Kraševec, rojena Telič iz Žerovnice, ki se je poročila na Tomaževo polkmetijo v Podlož. Živeli so v hiši, ki še vedno na kamnitem portalu nosi letnico 1842 in začetnici T. K., saj je bil tedaj gospodar Tomaž Kraševec, po katerem se domačija tudi imenuje. V starem skednju pri Tomaževih pa je na stebru napisana letnica 1815.
1916 Planina – Fani Žitko (1)
Dekle na fotografiji je Frančiška Žitko. Rekli so ji tudi Franja ali Francka, najpogosteje pa kar Fani.
Zaposlena je bila pri moji prababici Mariji Gartner v Planini pri Rakeku. Slika je nastala med prvo svetovno vojno na vrtu Gartnerjeve hiše, ko je imela Fani okoli trideset let. Letnica 1916 je ocenjena, dejansko gre za čas med leti 1914 in 1918.
Fani je lepo pozirala neznanemu fotografu, ki ji je verjetno pri tem nekoliko pomagal. Sedla je na stol in se z levo roko naslonila na naslonjalo. Na sebi ima bluzo s potiskanim vzorcem, ovratnik in rokavi so najbrž poškrobljeni, krilo pa je temnejše, enobarvno. Na desnem ušesu je videti majhen uhan. Pričesko si je lepo uredila, kakor je bilo tisti čas v navadi. Fotografiranje je predstavljalo poseben dogodek. Pri pogledu na njeno sliko se spomnim posebnih klešč, ki jih je uporabljala še moja mati, ko sem bil še otrok. Z vročimi kleščami za kodre so si ženske urejale pričeske v rahle valove.
1954 Sv. Vid – Franci in boter Jaka
Fotografija je bila posneta 22. 6. 1954 ob grmu španskega bezga pred župniščem pri Sv. Vidu. Tega dne je bil moj najmlajši brat Franci pri birmi, v nedeljo pred tem 18. 6. pa pri prvemu sv. obhajilu. To so po navadi veseli dogodki. Pri nas pa so se sprevrgli v veliko žalost. Na ponedeljek drugi dan po obhajilu je nenadoma umrl naš ata, po možganski kapi. V sredo je bil pogreb, v četrtek pa birma.
1965 Dolenja vas – Mladost na hlodih
Slika je bila narejena leta 1965 v Dolenji vasi, nasproti Klammerjeve trgovine. Neznani fotograf je pri igri na hlodih, ob potoku, v objektiv ujel tri otroke. Po položaju senc sodim, da je bilo dopoldan. Vsi trije so oblečeni v debele štrikane puloverje, saj gre za enega od hladnejših letnih časov. Po nasmeških sodeč je bilo vseeno luštno in zabavno.
