1962 Podgora – Cimpermani
“Cimpermani pri delu pri Matajcovih v Podgori” piše ob sliki iz leta 1962, ki jo hrani Slovenski etnografski muzej v Ljubljani, posnela pa jo je Fanči Šarf.
Ne vem, kaj natanko cimpermana na sliki pravkar delata, a najverjetneje gre za del novega ostrešje ali prizidka k skednju, ki ga vidimo v ozadju. Videti je kot lega ali steber … Možak v slamniku drži v rokah plenkačo, mogoče se ji lahko reče tudi švarba, a zdi se mi, da je bila švarba na krajšem ročaju in nekoliko lažja – naj se mi ne zameri, samo tesarjeva hči sem in ta posel obvladam toliko kot Butalci: “Če sami ne znamo, bomo pa druge učili …”
1955 Begunje – Kadar se utrga oblak
Fotografijo je posnel neznan fotograf leta 1955 v Begunjah. Prikazuje igralce med gledališko predstavo “Kadar se utrga oblak”. Igro je napisal Jože ali Joka Žigon, kakor se je pogosteje podpisoval.
Boža Urbanc je edina igralka, ki smo jo prepoznali na stari fotografiji. Sedi za mizo na desni strani.
1962 Podcerkev – Rihtarjeva ujna
Sliko, ki jo hrani Slovenski etnografski muzej, je leta 1962 v Podcerkvi posnela Pavla Štrukelj in strokovna oznaka njene vsebine je “pripovedovalka”. Na njej vidimo starejšo žensko v delavniški opravi, ki sedi z zgaranimi in glidastimi rokami položenimi v krilo na lahkem stolu iz okroglega lesa.
Zame slika pomeni veliko več: Na njej je Rihtarjeva ujna na domačem dvorišču, v ozadju je Gregorinova hiša, kamor je leta 1954 vsako nedeljo hodila malodane vsa vas poslušat radijsko oddajo Po željah … Tam sem prvič slišala Avsenikovo Bila sva mlada oba … Še dva fantiča sta na sliki, mogoče Gregorinova Franci in Vinko ali pa kakšna druga. Pa Knavsov plot … Kako dobro sem poznala te obraze, te zidove, to prašno pot in jarek ob njej, te strehe, plotove …!
1930 Batajnica – Na letališču
V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bila na Rakeku le štirirazredna osnovna šola, nižja in višja gimnazija (vsaka po štiri leta) pa v Postojni. Šele z reformo leta 1958 so osnovne šole postale osemletne, v Postojni pa je ostala štiriletna gimnazija, kot je še danes. Po končani nižji gimnaziji so se dijaki, če so uspešno opravili sprejemni izpit, lahko vpisali na višjo gimnazijo ali pa so si izbrali katero od srednjih tehniških šol v Ljubljani, srednjo kmetijsko šolo v Mariboru in podobno. Srednja gozdarska šola v Postojni je nastala leta 1959.
1962 Markovec – Perilo pospravlja v kočijo …
Na sliki iz SEM je ista perica, ki je poleti 1962 prala na Brodu svoje perilo. Ob njej je mlajši moški z očali, v ospredju slike pa je peričina kočija, kamor je že položila perilnik z nogami navzgor, nanj pa najbrž škaf s perilom in umivalnik. Na travi so še njeni gumijasti škornji. Ženski so, ker so malo tanjši in iz bolj črne bleščeče gume. Kupiti je bilo mogoče samo tak model in niso jih imeli vedno na zalogi, zato smo vsi nosili enake in budno pazili nanje. Če smo pohodili žebelj ali večji trn, smo jih zaflikali z gumilezngo in gumijasto fliko, izrezano iz starega šlaufa od kolesa.
Na sliki v ozadju se vidi Racna gora, pod njo pa Beli malen z mogočnimi jesenovimi drevesi in streha Martinove domačije na Trznah v Markovcu.
1976 Cerknica – Kolesarska dirka
1962 Markovec – Ribič na Brodu
“Lov, fant z roko lovi “menke” v Obrhu” piše ob sliki, ki jo je leta 1962 posnela Marija Makarovič ob strugi Obrha na Brodu med Markovcem in Marofom.
Deček skuša z roko premakniti ploščati kamen in upa, da bo pod njim riba, ki jo bo zgrabil – bolj malo možnosti ima iz te pozicije, a kaj bi to, važna je zabava.
1976 Cerknica – Avtošola
Najbrž je bil Jože Žnidaršič, ki je leta 1976 fotografiral vozni park avtošole Cerknica. Fotografija je nastala v Cerknici pred takrat novo blagovnico nasproti Občine.
Sedem avtomobilov zastava 750 kragujevške tovarne avtomobilov je bilo lepo poravnanih, ob njih pa Edvard Petrovčič, ki je bil predsednik AMD Cerknica in sedem inštruktorjev.
1962 Podcerkev – Vrtnarjevi hramčki
“Hramčki ali prašilčki za matice, Janez Gerl, Podcerkev 40, poleti 1962”, so besede ob sliki iz SEM, ki poznavalcu veliko povedo. Posnela ju je Pavla Štrukelj.
Meni največ povesta sliki na panjih: to sta panja Vrtnarjevega ata … Kar sapo mi je zaprlo, ko sem ju zagledala … Zgodba, stara skoraj šestdeset let.



