1937 Rakek – Odkritje spomenika Aleksandru (II)
Rakovški župan Andrej Modic je prevzel spomenik v varstvo občine, obljubil, da ga bodo čuvali in varovali ter se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k postavitvi spomenika. Pevci »Sloge« so zapeli pesem Buči morje Adrijansko, sledilo je polaganje vencev.
Prvi so venec položili predstavniki pripravljalnega odbora za njimi pa ostali zastopniki. Vsak polagalec je spregovoril tudi nekaj besed, posvečenih kralju. S polaganjem vencev je bila slovesnost zaključena. Častna četa 40. pešpolka je s polkovno zastavo in vojaško godbo na čelu defilirala mimo odličnikov na tribuni in mimo spomenika, udeleženci pa so se začeli razhajati.
Žal je bila obljuba o skrbnem varstvu in upravljanju spomenika dana s figo v žepu, saj je časopis Slovenec že naslednje leto prinesel novico, da okrog spomenika ni nobenih rož in raste tam le trava in plevel.
1937 Rakek – Odkritje spomenika Aleksandru (I)
Odkritje spomenika na Rakeku je bilo glede na udeležbo ljudske množice in najvišjih odličnikov eno najlepših narodnih in patriotičnih slavij na Slovenskem. Ideja, postaviti kralju spomenik na jugozahodni meji, je vzniknila leta 1930. Takoj so ustanovili pripravljalni odbor, ki šel na delo z vso vnemo in požrtvovalnostjo. Njegovi člani so bili: Franjo Tavčar, špediter in liberalni prvak JNS, Anton Gaspari, ravnatelj meščanske šole na Rakeku, Petrič, Kočevar, Bizjak, Kralj, Likar, Dekleva, Marič, Turšič, Mlakar, Vivoda, Gregorič, Fekonja, Pirc, Kenič, Šuštaršič in Volk.
Že dopoldne so se pričele na Rakek stekati množice z vseh krajev Notranjske. Prihajali so peš, na vozovih, kolesih, z avtobusi in vlaki. Slednji je iz Ljubljane pripeljal mnogo udeležencev in kljub temu, da so železničarji priklopili mnogo vagonov, je bil vlak nabito poln. Samo v Ljubljani je vstopilo preko tisoč potnikov. Glede na zbrano množico, ki jo vidimo na sliki lahko verjamemo, da se je slovesnosti udeležilo preko pet tisoč ljudi. Pred kolodvorom pa je bila postrojena tudi častna četa vojakov 40. pešpolka iz Ljubljane s polkovno zastavo in godbo dravske divizije.
1950 Postojna – Odstranjevanje snega
Peter Naglič je bil strasten fotograf, amater. Njegove fotografije so za nas še bolj zanimive, saj jih je veliko nastalo v naših krajih.
Iz ostalih fotografij v istem paketu lahko sklepamo, da je bil z družbo na obisku Postojnske jame. Na postaji so čakali vlak dovolj časa, da je utegnil narediti ta posnetek.
Čas nastanka fotografije ni poznan. Ker je na postajni zgradbi ime postaje napisano slovensko, sklepamo, da je nastala po drugi svetovni vojni. Pred vojno je bil napis italijanski.
1930 Rakek – Otvoritev gasilnega doma
Notranjski obmejni kraj Rakek je v nedeljo, 6. julija 1930, prav na dan, ko so praznovali god zavetnika rakovške cerkve – sv. Urha, doživel lepo gasilsko manifestacijo – otvoritev novega gasilnega doma.
1961 Dolenja vas – Občinski Fiat
Slika iz leta 1961 je bila narejena v Dolenji vasi, natančneje pred Klammerjevo trgovino. Neznani fotograf je sliko naredil na ohceti Viktorja in Ane Klammer. O tem smo že pisali, v današnjem prispevku pa bo govora o zanimivem avtu na sliki.
Gre za osebni avto italjanske izdelave Fiat E, ki je bil takrat last občine Cerknice. Vozil ga je Slavc Jurca – Oglar. Viktor in Slavc sta bila velika prijatelja, slednji je bil Viktorju poročna priča, za povrh ga je na ohceti še vozil. Glede tega avta še to, cerkniški občinski funkcionarji so ga uporabljali za službene potrebe, predsednik občine Jože Telič pa je šel občanom toliko na roko, da je dovolil uporabo avta tudi za take in podobne primere, saj takrat avtomobilov ni bilo veliko.
1924 Laze – PGD Laze
Slika je nastala pred Trgovino, ki je bila v lasti Franca Komovca in jo je kasneje kupil Janez Nagode
Na levi strani slike vidimo na trgovini obešen napis “Vas Laze, Občina Planina, Politični okraj Logatec, Slovenija”.
1945 Cerknica – Brigada prostovoljcev
Fotografija je nastala v Cerknici, po koncu vojne. Na cesti pred Meletovo hišo, kjer je bila takrat avtobusna postaja, so se zbrali domačini, ki so čistili ruševine požganih hiš. V Ozadju je videti stavbo občine. Danes se ta cesta imenuje Cesta 4. maja.
Glede na to, da smo sliko dobili pri Meletovih, upravičeno predvidevam, da je bil fotograf nekdo od njih.
1962 Stari trg – Kolajeva hiša
Stara hiša v Starem trgu št. 1. piše ob sliki iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki jo je leta 1962 posnela Fanči Šarf.
To je Kolajeva hiša pred prenovo, pokrita še z bobrovcem, ki je bil mogoče narejen v Urhovi opekarni v Podcerkvi, tukaj pa je videti že precej načet. Hiša ima majhna okna in preprosta masivna vrata, zadaj je v prizidku hlev, pod kapom pa stojita skladovnici drv. Streha je spredaj narejena na čačko, da sapa najma tuolk moči. Leva skladovnica deloma pokriva obokano odprtino v zidu, ki je bila morda še eno okence ali pa – verjetneje – niša, kamor so nekoč postavili Marijin kip, razpelo ali kakšno nabožno podobo. Ograja za hišo na levi strani je videti narejena iz lesenih palic, tista spredaj, bolj nova, pa je iz žaganih mužlarju in lajšt. Na levi se v daljavi poleg električnega droga vidijo štiri ostrnice, ki pa najbrž niso pripadale tej domačiji.
1905 Cerknica – Orkestrion
Leta 1905 je bil v Ljubljani slovesno odkrit Prešernov spomenik, v gostilni“Na vagi”, v Cerknici, pa so tega leta postavili novo pridobitev, godbeni avtomat. Danes predstavljamo uradno Dopustnico s številko 4363, izdano 26. 11. 1905 Josipu Meletu, s katero se mu je dovoljlevalo postavitev omenjenega avtomata v njegovi gostilni. Kot vsak izdani uradni akt ima tudi ta v zgornjem desnem kotu nalepljen kolek, in ker dokument izhaja iz obdobja avstro-ogrske monarhije, je le ta ovrednoten na dve kroni in ožigosan z žigom pristojnega urada.
Takoj me je prešinilo vprašanje, kaj je godbeni avtomat. Nisem rabil dosti časa za odgovor, saj sem ga dobil kar iz prve roke, od Joži Mele, ki nam je omogočila objavo dokumenta. To je vrsta glasbenega aparata, lahko bi se reklo, da je to jukebox (džuboks) tistega časa. Že s tem, da sem več kot 110 let star dokument lahko držal v roki, sem bil počaščen, ko pa sem izvedel, da godbeni avtomat še vedno hranijo v svoji hiši, sem ostal brez besed. Ja, še ga imajo, res da ni izpraven, čas je naredil svoje, ampak tam je. Teh naprav se je v Sloveniji obdržalo zelo malo, takih delujočih pa še manj.
1922 Planina – Fani Žitko (2)
Na sliki sta Fani Žitko in “Gartnerjev” Marjan. Posnel jo je ljubljanski fotograf Hugon Hibšer na dvorišču Gartnerjeve hiše v Planini pomladi leta 1922. Bila so prva leta v novi državi po končani svetovni vojni. Fani in Marjan sta se lepo oblekla za ta dogodek, prav poletno, kar kaže na topel pomladni dan. Marjan, prvošolček v kratkih hlačah, sedi na naslonjalu pletenega stola. Fani ga verjetno zadaj drži z desno roko, da ne bi padel. Z levico je prijela za naslonjalo. Na sebi ima svetlo potiskano bluzo z zanimivim vzorcem in dolgo temno krilo. Marjan je z levo nadlaktjo naslonjen nanjo.
