1938 Rakek – God
V starih časih je bil pomemben god, ne pa rojstni dan. Praznovanje dneva svetnika, po katerem smo dobili ime, sega že v antiko. Beseda v starocerkveni slovanščini pomeni uro, praznik, leto. Običaj je bil, da so slavljencu napravili ofreht z domačimi instrumenti, kamor sodijo kastrole, rence, kuhalnice in kar je še podobnih pripomočkov. Muzika je res izjemna in seže kar nekaj ulic naokrog. Traja pa toliko časa, dokler se na vratih ne prikaže slavljenec in glasbenike povabi v hišo, kjer jih pogosti.
Po god se je šlo vedno naprej. Otrok je dobil ime svetnika, ki je godoval na dan njegovega rojstva ali pa v prihodnjih dneh. Zaželeno je bilo tudi, da je imel tako ime že kakšen od prednikov in ni bila redkost, da so bili v kakšni hiši trije Janezi ali pa Toneti ali pa kaj drugega. Prvorojenec je praviloma dobil ime po očetu, prvorojenka pa po materi ali stari materi.
1945 Žerovnica – Še en mož z murčkom
Prav ko me je zaradi starega uhana pritegnila slika Matičnovega očeta z Gornjih Poljan in sem hotela o njem napisati nekaj stavkov, sem našla še to fotografijo – zanimivo naključje. In niti ni bilo težko izvedeti, kdo je mož na sliki – njegov vnuk je stresel podatke kar iz rokava.
1910 Begunje – Družina Otoničar (Čopča)
Fotografija je prilepljena na karton z zelo lepimi secesijskimi ornamenti. Na prvi pogled je videti, kot da je posneta v ateljeju, nekoliko bolj pozoren pogled pa odkrije, da je fotograf s seboj prinesel ozadje, ki ga je razpel na pročelje hiše.
Na fotografiji je družina Otoničar (Čopča) iz Begunj. Prvotno je bila njihova hiša na sedanjem mestu Matičičeve.
1945 Chicago – Stric Andrejček
Fotografija je bila posneta okoli leta 1945 v predmestju Chicaga v Ameriki, kjer je živel naš stric Andrejček. Bil je rojen na Čohovem pri Svetem Vidu okoli leta 1900. Njegova mati je bila Bahnetova z Rudolfovega, sestra od moje stare mame, prav tako kot mati od tete Johane. Pomeni, da je bil bratranec mojega očeta.
1960 Cerknica – Janez Hribar na Brestu (1)
Fotografijo je leta 1960 posnel Vinko Toni. Prikazuje narodnega heroja Janeza Hribarja za govorniškim odrom na Brestu v Cerknici. Po vsej verjetnosti gre za slovesnost, ki je bila na Brestu po uspešni obnovitvi tovarne po požaru, ki jo je prizadel v soboto 8. avgusta 1959.
1928 Selšček – Janez Bonač (ujc)
Na fotografiji je Mivč Janez Bonač, klicali so ga ujc, s svojim konjem Miškom in kočijo. On je bil brat stare matere od Romana Šviglja.
Razstava v Starem trgu
Vabilo
V Knjižnici Maričke Žnidaršič v Starem trgu je na ogled razstava fotografij Vinka Bavca. Razstavo smo v sodelovanju s Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica pripravili sodelavci Stareslike. Na ogled bo od 16. 3. 2015 do 10. 4. 2015.
Razstava je že bila prikazana v Cerknici, Postojni in Brežicah.
Vabljeni!
1917 Planina – Gartnerjeva hiša (3)
Marija Gartner, rojena Juvanec, se je pražnje oblekla za fotografiranje na domačem vrtu. Ima svečano obleko. Očitno nekaj veze na tkanino, ki jo drži v levi roki. Z možem Alojzijem sta imela štiri hčere: Albino, Marijo (Maro), Gabrijelo (Jelico) in Dragotino (Drago).
Bila je podjetna ženska, saj je imela že leta 1886 svojo pekarno v Planini št. 80. Kasneje v juniju 1890, ji je c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu z odlokom dovolilo „preselitev tega obrta iz hiše št. 80 v hišo št. 85 v Planini“, kar je zapisalo kar na njen tako imenovani „Obertnijski list“. Za vsako leto je morala plačevati davek v dveh obrokih po 2 goldinarja 10 krajcarjev. Za hlebec kruha je bilo takrat treba odšteti približno 12 krajcarjev. Letni znesek davka 4 goldinarji 20 krajcarjev je po vrednosti odgovarjal 35-tim hlebcem kruha.
1950 Gornje Poljane – Mož z murčkom
S stare slike v nas zre gologlav mož s sivimi cankarjevskimi brki, murčkom v levem ušesu in kamežuoli na dva gumba. Svetli diskretno črtasti bombažni srajci, ki je verjetno mlajša od površnika, je šivilja ukrojila zašiljene konice ovratnika. V prsni žep je gotovo pogosto segal, saj je nekoliko raztegnjen. Je v njem hranil pipo ali cigarete? Čeprav je videti, da ni več mlad, je njegov obraz razmeroma gladek in zdrav, obril se je pa nazadnje v soboto ali nedeljo pred mašo, kakor veli navada.
1932 Sveti Vid – Bahnetova družina
Fotografija je bila posneta leta 1932, verjetno pozno poleti ob štantu, v katerem so obdevani pšenični snopi. Štant (samček) je bil postavljen s konca kozolca. Na desni strani slike je videti vrata šupe, oz. od prdevnika. Tako smo rekli prostoru, kamor smo zapeljali voz s senom in ga od tam metali na cimper. Iz tega prostora se je šlo tudi na pod, kjer smo mlatili žito. Tak prdevnik je bil skoraj pri vsakem kozolcu, nekakšen večnamenski prostor. Tudi v primeru dežja smo voz s senom pahnili notri in ga ni zmočil dež. In ne nazadnje, tu je bil prostor za spravilo voza. Na levi strani je bila debela hruška – tepka, take hruške so bile dobre predvsem suhe.
Stare slike 