Begunje 1950/51 – Več razredov skupaj
Še ena šolska slika na kateri so učenci različnih razredov, kakor je bilo takrat običajno. Na fotografiji so učenke in učenci, ki so bili pred koncem šolanja, rojstna letnica 1937, -38, pa tudi letniki 1942.
Šolsko poslopje je bilo še v slabem stanju, raje so se za slikanje postavili pred prosvetni dom. Fotograf je prišel iz Postojne.
1957 Bremenhaven – Na poti v Kanado
Na sliki iz leta 1957 je skupina potnikov v Bremenhavnu ob vkrcanju na švedsko ladjo Skaubryn. S križci sta označena Drago in Anica Pinterič, tudi onadva enako dobre volje, pogumna in optimistična po vsem, kar je že za njima in v pričakovanju svetle prihodnosti v deželi tisočerih možnosti.
1941 Skopje – Spričevalo Škole za nudilje
Spričevalo 2. letnik Skopje. Šolsko leto so zaključili aprila.
Marija Bravec iz Loža je začela šolanje za medicinsko -takrat zaščitno – sestro v Skopju, kjer je stanovala pri stricu. Tam je uspešno opravila dva letnika, ko se je začela vojna in so Makedonijo zasedli Bolgari, pa je morala oditi, tako da je šolanje končala v Ljubljani.
Pred nami je letni izkaz Šole za negovalke oziroma Škole za nudilje v Skopju, izdan 24. aprila leta 1941. Pisan je v cirilici, besedilo pa je nekako takšnole:
1942 Rab – Rihtarjeva Veronika s Police
To je fotografija ladje iz uradne italijanske fotografske dokumentacije taborišča na Rabu z letnico 1943, XXI. leto fašistične ere, kot so datume označevali Italijani v tistem času.
Na njenem boku je nagnetena množica ljudi, zdi se celo, da je ladja nekoliko nagnjena. So se zaradi fotografiranja vsi premaknili na eno stran? Kdo so ljudje na krovu? Vidni so predvsem vojaki v čeladah.
Zakaj je fotografija v dokumentaciji o Rabu? Je ta ladja vozila na otok tudi internirance ali je to bojna ladja? Spremljevalna? Zadaj je videti del kopnega. Je ladja ravno izplula? Imena ladje ni videti.
Iz pripovedi in zapisanih spominov nekaterih rabskih taboriščnikov izvemo, da so mnogi med njimi prav na poti v taborišče prvič videli morje in se prvič peljali z ladjo. So s tako ali podobno ladjo v taborišče na Rabu pripotovali tudi vaščani Babne Police?
1959 Dobec – Jurjeva teta iz Amerike
Na fotografiji je Jurjeva teta iz Amerike – Mary Kolenc, ko je pomagala žeti oves pri Kranjčih v Dobcu.
1957 Trst – Ogled Trsta in Benetk
Kmetijska zadruga Begunje je jeseni 1957 za svoje člane organizirala ogled Trsta in Benetk. V tistih “železnih”časih je to pomenilo izlet v obljubljeno deželo, kjer si lahko kupil vse, če si le imel denar. Po udeležencih sodeč so se članom Kmetijske zadruge pridružili tudi nekateri pomembnejši predstavniki družbenega življenja v Begunjah. Kam pa naj gredo kmetje sami, saj ne znajo nobenega tujega jezika.
Na sliki sem najprej prepoznala našega ata. Ko sva si kasneje s sestro Maro ogledovali sliko, se je spomnila, da so se naša mama jezili, ker ata niso kupili kolesa v Italiji. Precej udeležencev je kupilo krasna, lahka italijanska kolesa. Menda je bilo na avtobusu več koles kot potnikov.
1907 Studenec na Blokah – Nežina zgodba
Na sliki je s starejšimi tremi otroci mati Neža Lekan, poročena Anzeljc, babica moje babnopoljske soimenjakinje. Doma je bila z Raven na Blokah, za moža pa je imela Jeršanovega iz Studenca. Kot mnogi je šel tudi on v Ameriko, kjer je delal v gozdovih in večkrat prišel domov, ko pa je bil star trideset let, ga je v Ameriki ubila bukev. Neža je ostala sama z otroki. Po vrsti so se jima bili rodili: Micka l. 1900, Janez l. 1903, Ivana l. 1905 in dvojčici Francka in Neža l. 1909.
Na sliki je z Micko, Janezom in Ivano. Fotografiral jih je Dragutin Žagar okoli leta 1907. Kraj fotografiranja ni znan, mogoče je bilo na Studencu na Blokah, kjer so takrat živeli.
1955 Bled – Na izletu
Rdeči križ je tudi v Begunjah organiziral tečaj prve pomoči in nege bolnika. Tečaj je potekal ob popoldnevih v zimskem času. Ob koncu tečaja je bila v Cerknici krvodajalska akcija, ki so se je nekatere tečajnice udeležile. Za nagrado so jih kasneje peljali na izlet na Bled. Spremljala jih je učiteljica Ludvika Bavdek.
Posnetek je, sodeč po avtomobilu, iz 60-tih let 20. stoletja, na njem pa je poleg cerkve sv. Jurija v Staregm trgu še zvonik, župnišče in kaplanija, povsem zadaj čisto v sredini pa še nekdanja Teličeva hiša in kostanj ali lipa ob njej. Ta prispevek se navezuje prav nanjo.
V hiši, ki je bila prvotno Šamlova in jo je pozneje kupil Jernej Telič iz Iga vasi ter imel v njej trgovino, je od 15. maja 1944 pa do konca vojne delovala civilna bolnica, ena od najmanj treh, ki jih je partizanska oblast ustanovila na osvobojenih ozemljih za potrebe civilnega prebivalstva. Vojaške bolnice so delovale drugje – pri nas v gozdovih pod Snežnikom – civili pa v sili niso imeli kam.
1935 Rakitna – Cerkveni pevski zbor
Slika je bila posneta okrog leta 1935 v Rakitni. Sodeč po drevesih je moral biti to vrt, vsekakor pa v bližini tamkajšnje farne cerkve Sv. Križa.
Na sliki poznam samo spodaj prvo z leve, to je Jezercava Johana, ki je bila sestrična moje mame, poleg nje pa sedi organist in zborovodja Jožef Tekavec, Bahnetov iz Rudolfovega. Rojen je bil leta 1891 kot najstarejši od petih otrok, brat mojega očeta oziroma moj stric.
