Cerknica 1968/69 – 5. a razred
1934 Lož – Cestarski tečaj
Služba cestarja je bila v Kraljevini Jugoslaviji državna služba, ki ni bila dostopna kar vsakemu. O pogojih, ki jih je bodoči cestar moral izpolnjevati, smo na naši strani že brali. Med dolžnosti cestarja je spadalo tudi praktično izpopolnjevanje. V avgustu 1934 so se na dvodnevnem tečaju zbrali cestarji v Ložu.
1901 Stari trg – Ivan Štritof, račun
Tu imamo spet en račun, ki je bil registriran na »davčni blagajni«. Ivan Štritof v Staremtrgi ga je izstavil Tereziji Zakrašek z Vrhnike. Glede na nabavljeno blago je bila gospa verjetno šivilja. In s seboj je vzela premalo denarja, saj je ostala dolžna eno krono in 85 vinarjev, ali pa so vmes podražili. Se je možakar prav fejst namatral z njim. Tole vse spisati na roko pa še izračunati ni mačji kašelj. Ne pa tako kot danes, ko blagajničarka samo vleče čez čitalnik in dela s polno hitrostjo. Je sploh ne moreš dohajati. Ni šanse, da bi hitreje pospravil, kot ti ona nameče. Sem prav zmatrana, ko grem od blagajne.
1955 Loška dolina – Klaftre
Fotografija neznanega fotografa je nastala v Loški dolini. Glede na spodnji zapis ni niti pomembno kje in kdaj. Letnica je le približna. Za zapis o drvah sem se odločil zaradi anekdote, ki se jo spomnim vedno, kadar zagledam tako zložena drva. Pri nas pravimo tako zloženim drvam klaftre, čeprav klaftra pomeni staro volumensko mero za drva veliko približno 4 kubične metre. Klaftra pomeni tudi seženj. Ta stara dolžinska mera predstavlja razpon med odročenima rokama, ki je odvisen od velikosti človeka in znaša od 1,7 do 2,5 metra.
1940 Jeršiče – Moja prva in edina punčka
Kolik igračk ima danes 4-letni otrok? Mislite, da bo lahko še kateri od njih tako do potankosti opisal svojo najljubšo, ko bo štel 80 let? Zgodba je kratka, a še vedno zareže globoko v življenje male deklice.
Justina Srnel mi je tokrat pokazala sliko sebe in njene edine igračke. Mala punčka na sliki ima 4 leta in še ne ve, kaj bo prinesla vojna.
1945 Rudolfovo – Bahnetova družina (2)
Fotografija je bila posneta pred našo, Bahnetovo hišo na Rudolfovem. Ker najmlajšega brata, ki je bil rojen maja 1946, tu še ni in ker imam v roki vejo in cvet od bezga, sklepam, da je bilo to spomladi leta 1945. Fotograf je seveda neznan, nas je pa postavil pred vrata, da je videti lepo izrezljane polknice, nad njimi pa majhna polička, kamor smo spravljali ključ, ko smo bili od doma in na vrhu nizko okence s šipo, da je bilo v veži nekaj svetlobe.
1915 Cerknica – Alojz Pogačnik, račun
Alojz Pogačnik, trgovec in posestnik iz Cerknice, ki je bil rojen v Ljubljani, je slavni Cesarsko kraljevi sodniji v Cerknici izstavil račun za nabavljeni material, ki je znašal 33 kron in 8 vinarjev.
Je bilo pa verjetno tako kot danes. Čim več porabiti, da bo šlo še iz letošnjih sredstev pa da nam naslednje leto ne bodo dali manj denarja za materialne stroške.
Cerknica 1967/68 – 4. a razred
1917 Planina – Kuhinja med prvo svetovno vojno
Na fotografiji je dveletni Marjanček na kuhinjski mizi v prvem nadstropju Gartnerjeve hiše. Na sebi ima le srajčko. Sedi verjetno na ovčjem krznu. Za njim na steni je stenska krpa z izvezenim motivom gospodinje pri kuhi na sredini in s cvetlicami ob straneh. Nad krpo je stenska solnica in posoda za moko, obe iz keramike. Napisa za sol (Salz) in moko (Mehl) sta v nemščini, na posodah so tudi ornamenti.
Fotografija, ki jo je posnel neznan poklicni fotograf, je nastala med letoma 1939 in 1941 v Skopju, kjer se je takrat šolala “zaščitna”sestra Marija Bravec iz Loža. Čez pet let je delala kot glavna sestra v Civilni partizanski bolnici Stari trg pri Ložu. Razmere v bolniški sobi na sliki so videti normalne za tedanji čas, česar pa gotovo ne bi mogli trditi za starotrško bolnišnico, ki je delovala v vojnih pogojih. Ohranilo se je nekaj spominov mladega dekleta, domačinke iz Markovca, ki je delala v bolnici Stari trg.




