1955 Velike Bloke – Na Malenskem jezu
Kraška polja in planote s svojimi ponikalnicami in majhno količino vode niso najbolj primerna za mlinarstvo. Zato so naši predniki mline gradili povsod, kjer so bile vsaj delno ugodne vodne razmere. Potok Bloščica izvira pri Runarskem in teče po zgornjem delu Bloške planote proti Sv. Trojici ter zbira vodo manjših potočkov. Pred Ostrožnikom v Kotu ostro zavije proti Velikim Blokam, kjer pod Liscem ponikne. Le ob večjem dežju teče po Bloškem polju proti Novi vasi in Fari, kjer končno ponikne. Ob Bloščici je bil nad Nemško vasjo Veselov mlin (po prvem lastniku) oz. Srnelov mlin (po drugem lastniku), v Velikih Blokah pa Malenski mlin in žaga ter Stebrov mlin in žaga.
1963 Begunje – Muhoborec
Vem, kaj Slavko dela. Predno si je mama omislila lastno kmetijo, je vsako leto med počitnicami vzela dopust in šla k našim dol. Je rekla, da gre domov. Tam je svojim sestram in še vsem ostalim, ki so jo vprašali ali pa tudi ne, pomagala delati na njivah, ker se je v tistih časih, ko je ta slika nastala in še kasneje, še vse delalo na roke. Mami je bilo delo na kmetiji hobi. Tudi jaz sem šla rada z njo, ker so mi tam “vse v rit vtaknili”. Ata je imel pa cel mesec mir.
1939 Rakek – Demšarjevi mesarji
Neplaniran počitek med delom ali le poziranje? Firtohi so čisti, kar lahko pomeni le, da z delom še niso pričeli.
1952 Rakov Škocjan – Lovci
Ena taka, lovsko gasilska slika v Rakovem Škocjanu. Lovski klub Srnjak je nastal leta 1921 in je imel dvajset članov. Po vojni se je organiziral kot Lovska družina Rakek. Z lastnim trudom in delom so postavili zidan lovski dom v Škocjanu, zidano lovsko kočo na Prangerju, leseno lovsko kočo na Korenini v Unških talih, leseno lovsko kočo na Šimščevem lazu nad Ivanjim selom, zbiralnico in hladilnico za divjad kot prizidek unškega gasilskega doma, štiri velika krmišča za divjad, visoko zaprto prežo ob mrhovišču za medvede, preko dvajset visokih prež za opazovanje divjadi po vsem lovišču, dve avtomatski krmilnici za koruzo v zrnju, mnogo solnic in lizakov soli.
Vojašnica R.g.F. Rakov Škocjan
S podpisom Rapalske pogodbe, 12. novembra 1920, sta Kraljevina Italija ter Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev soglasno določili meje med državama kot tudi suverenost obeh držav.
Na italijanski strani je izrazito vidna močna potreba po utrditvi nove vzhodne meje na ozemlju brez nadzornega in obrambnega sistema, in za katerega je značilno posebej sovražno naravno okolje: na severnem delu državne meje prevladuje gorat teren, ki krepko presega 2000 metrov, proti jugu v okolici Planine je najti močvirnata območja, proti Snežniku pa široke gozdnate površine.
Slovenski prispevek – articolo sloveno
La caserma R.g.F. San Canziano
Con la firma del Trattato di Rapallo, il 12 novembre 1920, il Regno d’Italia e il Regno dei Serbi, Croati e Sloveni stabiliscono consensualmente il confine tra i due Stati e le rispettive sovranità.
Da parte italiana è forte l’esigenza di consolidare il nuovo confine orientale in un territorio completamente sprovvisto di ogni sistema di vigilanza e difesa e caratterizzato da un ambiente naturale particolarmente ostile: la parte settentrionale della frontiera è dominata da rilievi che superano abbondantemente i 2000 metri, procedendo verso sud s’incontrano le aree paludose nei dintorni di Planina, per poi imbattersi nelle vaste aree boschive nella zona del Monte Nevoso (Snežnik).
1936 Rakek – Kotovski tramvaj
24. avgusta 1901 so Kmetijske in rokodelske novice objavile zelo kratko notico: “Električna cestna železnica v Ljubljani se izroči javnemu prometu dne 1. septembra. Mestni magistrat izda pred otovoritvijo navodila za voznike in pešce.”
Ko je tramvaj začel voziti, pa je veliko bolj polnil časopise. Na začetku je bilo namreč veliko nesreč. Kar nekaj pešcev je povozilo, nekatere do smrti. Na srečo je bilo prometa malo in je bilo avtomobilskih nesreč manj. Je pa tramvaj veliko bolj plašil vprežno živino in marsikateri konj je pobezljal in ušel z vozom in vsem tovorom vred. Najzanimivejša nesreča, ki se je končala brez hujših posledic, je bila, ko je tramvaj zadel neki kamion in je potem voznik policistom razložil, da se nesreča ne bi zgodila, če bi tramvaj le malo skrenil v levo.
1941 Rakek – Vsi mostovi v zrak letijo
“Vsi mostovi v zrak letijo, razbita proga tam leži …,” je pesem Gradnikove brigade, ki jo je napisal Janez Perovšek – Pelko, uglasbil pa Janez Kuhar. Besedilo je zelo simbolično v tem prvem verzu, čeprav tega ni storila Gradnikova brigada.
Mladi člani Ribiške družine Cerknica smo se po koncu ribiškega tečaja tako postavili na Placu pod lipco.
več..
1947 Logatec – 32 deklet, 1 moški in 2 konja
Ponovno smo v Logatcu, pri nekem kmetu. Slika je nastala nekaj dni kasneje, saj so dekleta v drugačnih oblačilih, s kratkimi rokavi, kar pomeni, da je bilo že topleje. Drevesa so še vedno v polnem cvetju. Dan je bil kot nalašč za poziranje. Izposodile so si fijakerja, konja in “šoferja” ter se nastavile fotografu, da bo slika ostala za spomin.
Preverjeno, nikamor se niso peljali, ne skupinsko ne posamično. Rekviziti so služili le za namene fotografiranja.
Stare slike 