Nova vas 1957/58 – 2. razred gimnazije
1956 Cerknica – Žajfnca (3)
Na sliki je gostilna Žajfnca, fotografirana v zimski idili okrog leta 1956. Kdo je naredil posnetek, ni znano. Mogoče je bil cerkniški fotograf Jože Žnidaršič.
Slika je okvirjena visela v spalnici lastnikov gostilne, Ivana in Marije Martinčič.
Ob hiši vidimo čudovit drevored enajstih kostanjev, ki so bili posekani leta 2005 in strugo potoka Cerkniščica. V ozadju je Pogačnikova hiša, na levi pa je viden del zvonika cerkve svetega Roka.
1960 Pudob – Novice iz Kozarišč
1905 Jenny Lind – Pismi iz Amerike
Verjetno Cerkničani ne bi poznali gostilne Žajfnca in bi bili prikrajšani za marsikatero pustno norčijo, če bi bila Janezu Martinčiču – Žajfarju v življenju sreča bolj naklonjena. Na strani Stareslike je bil na kratko že predstavljen.
Naj še enkrat spomnim, da je leta 1899 s trebuhom za kruhom odšel čez lužo, v »obljubljeno deželo«. V državi Arknasas je delal rudniku, živel pa je v Jenny Lind-u. Tam je kupil veliko hišo, v kateri je živelo tudi do sedem podnajemnikov, ki so prav tako delali v rudniku. Domov je pošiljal denar, ki ga je ženina mati nosila v banko.
1978 Cerknica – Na tržnici
1935 Cerknica – Žajfnca (2)
Kdor ve za Cerknico, ve tudi za Žajfnco, ki smo jo predstavili v samostojnem prispevku. Kdo pa so ljudje, ki so povezani s to znano gostilno?
Na fotografiji je Janez Martinčič, oče »Žajfar«, ki mu življenje ni prizanašalo.
1982 Cerknica – Pogačnikovega mlina ni več
Štefan Bogovčič je naredil ta posnetek v začetku leta 1982. Bil je sončen dan. Po sencah sodeč je bilo popoldne. Takrat so podirali Pogačnikov mlin, od katerega je videti le še kup ruševin.
Rakek 1971/72 – 7. razred
1940 Cerknica – Trojka
Fotografija neznanega fotografa je nastala leta 1940 na Trebčem vrtu v Cerknici. Trebča hiša je imela takrat številko 232. Hiša stoji ob današnji Notranjski cesti. Priimek Trebčih je Kranjc.
Ker ni na drevju nobenega listja, bi sklepal, da bi to bilo lahko zgodaj spomladi. Fotografija prikazuje mojo staro mater na levi strani, strica Darkota v sredini in mojo mamo.
1910 Križna gora – Kapelice križevega pota
“… Mi molimo tebe Jezu Kriste, inu častimo te: Kir si skuz toi S. Križ ta svejt odrejšu. Po tem z andohtjo moli en oča naš, inu Češeno Marijo … za te se z glavo nizku perkloni, inu udari z roko na toje persi, inu reci: usmili se čez nas, o Gospod! Inu toku imaš moliti per usih 14. stacionah”, beremo v navodilih romarjem, zapisanih v Romarskih bukvicah iz leta 1775, napisanih s strani križnogorskega organista Repeža.






