1300 Racach – Prva omemba Rakeka
1910 Škufče – Peter Zakrajšek, Naredov
Amerika! Čarobna beseda, ki je ob koncu 19. stoletja množično vlekla naše ljudi čez ocean. Več kot 300 tisoč se jih je odpravilo na dolgo, negotovo pot. Vrhunec je val izseljevanja dosegel v letih pred prvo svetovno vojno. Ameriško mrzlico so povzročile vesti o deželi, kjer naj bi se cedila med in mleko, sanje o hitrem zaslužku, avanturah, beg pred vojaško dolžnostjo ob bližajoči se vojni, zadolženost kmečkih posestev pa tudi ljubezni, ki jih je ovirala revščina in vpliv staršev. “Odšla bova v Ameriko, se tam vzela in se vrnila polna dolarjev, žepna ura pa se bo svetila na lajbelcu, da bodo vsi gledali”, so bile pogoste besede mladih ljudi.
1966 Planica – Smučarski skoki (1)
Štefan Bogovčič je prišel leta 1966 v Planico, kjer je potekalo tekmovanje v smučarskih skokih. Fotografijo je po vsej verjetnosti posnel njegov sin Zlatko.
Bil je lep sončen dan, tak, da si je moral Štefan nadeti sončna očala, torej dan, kot nalašč za uspešno izvedbo skokov. Kot je zabeležil na hrbtni strani stare fotografije, je bilo leta 1966 v Planici svetovno prvenstvo v smučarskih skokih. Zmagal je Jiři Raška.
1925 Gorica – Rihard
Na sliki je tisti sin tete Johane, ki so ga skrivali v kleti v Svinjskem riglu. Sedaj je že zrastel in ima okrog dvajset let. Ni bil poklicni vojak, bil je mesar in je tudi moji stari mami prevečkrat prinesel kakšen mesen priboljšek.
1973 Cerkniško jezero – Poljub
1947 Gorica – Poroka
Po vojni je bil poroka z ameriškim vojakom za marsikatero dekle loterija, saj je lahko odšlo živet v tujo deželo, deželo izobilja. Na sliki je atova sestrična (Johanina hči) Albina Trevisani, ki jo k poroki v cerkev pelje njen brat Atonio. Zadaj med njima vidimo njenega bodočega moža Valentina Mikla, ki je bil sin slovenskih staršev, ki so že davno tega emigrirali v Ameriko. Za Antonim pa je njen drugi brat Ricardo, pri nas smo mu rekli Rihard. Ameriški vojaki pa so jim naredili špalir iz pušk in bajonetov.
1969 Cerknica – Trije sveti večeri
Starejši se še spomnijo, da so se praznovali trije sveti večeri: 24. decembra – Božični večer; 31. decembra – Silvestrovo in 5. januarja večer pred Svetimi tremi kralji. Še posebno na Božični večer se je družina zbrala in skupaj so čakali na odhod k maši polnočnici.
Čas so si krajšali s pripovedovanjem zgodb, saj radija, televizije in “pametnih telefonov” še ni bilo.
1953 Prezid – Prevoz hlodovine
1950 Lož – Ložani so drugačni
Ložani (Ložanje) so bili od nekdaj drugačni od ostalih prebivalcev Loške doline. Eni so jim rekli, da so drugačni (malu dərgačnə ku drugə). Drugi so rekli, da so bolj omikani od domačinov, spet drugi, da so meščani (da se po majstnu držijo). Spet drugi so rekli, da se zazdijo (so djalə, də so bəl finə), spet tretji, da so posebni (to bolj v negativnem kot v pozitivnem smislu).







