Stareslike v ledeni dobi
Mrk od 1. do 10. februarja 2014
Zaradi ledene ujme je bila večina prebivalcev občin Bloke, Cerknica in Loška dolina deset in več dni brez elektrike, s tem pa tudi brez dostopa do interneta in do strani Stareslike. V tem času so na strani sicer redno izhajali vnaprej pripravljeni prispevki, vendar jih prav bralci iz krajev, o katerih največ pišemo, niso mogli prebrati.
Prispevki, ki ste jih mogoče izpustili, seveda še vedno vabijo k branju. To so:
1950 Prezid – Žaga ● 1969 Cerkniško jezero – Jawa ● Rakek 1968/69 – 6a. razred ● 1941 Bezuljak – Piazza Bologna ● 1953 Cerknica – Sprevod pred Žajfnco ● 1937 Borovo – Pred poletom ● 1961 Cerknica – Transport pohištva Brest ● 1940 Cerknica – Napajanje ● 1910 Otok – Pred gostilno in Rakek 1963/64 – 1. razred.Težave so kajpak imeli tudi avtorji postov, saj se brez elektrike in povezav danes ne da nič napisati. Zato se lahko zgodi, da bodo težave pri zagotavljanju prispevkov za vnaprej, čeprav se bomo trudili, da se to ne bi zgodilo.
1963 Cerknica – Blagovnica
Fotograf se je postavil pred Meletovo hišo ob Cesti 4. maja in naredil to fotografijo. Na razglednici je posnetek, ki ga je po vsej verjetnosti neko popoldne naredil Jože Žnidaršič st. in prikazuje povojni center Cerknice.
Datum na žigosani znamki, če sem ga pravilno prebral, kaže leto 1968, vendar menim, da je bila fotografija posneta prej, okrog leta 1963. Na dan fotografiranja je bil najbrž praznik, saj na stari blagovnici na levi strani in na poslopju socialnega zavarovanja v ozadju plapolajo slovenske in jugoslovanske zastave. Ker so kostanji pri spomeniku zeleni, ta praznik najbrž ni bil 1. maj, za Dan borca 4. julija so pa ljudje preveč oblečeni.
več..
1954 Cerknica – Postanek
V lepem poletnem dnevu se je Anton Ilenič, avtoprevoznik z Rakeka, med furo zaustavil v Cerknici in si privoščil krajši postanek. Svoj kamion je parkiral na cesti, tik ob Kovšcovi hiši, velika hiša, ki se je drži, pa je Domiclova hiša. Obe so leta 1966 podrli, saj sta se morali umakniti novim brestovim blokom.
Cesta, kjer je narejena fotografija, se danes imenuje Cesta 4. maja in je bila že takrat glavna prometnica. Če bi kamion danes postavili na to mesto, bi stal točno na dovozu do prvih dveh blokov ob potoku, s številkama 22 in 21, nasproti Klopčarjeve hiše.
1960 Otok – Mostiček
Fotografija prikazuje mostiček, ki povezuje vasico Otok s potjo ob jezeru proti vasi Dolenje Jezero in naprej proti Cerknici. Čeprav ime fotografa na razglednici ni zapisano, sem prepričan, da je fotografijo okrog leta 1960 naredil cerkniški fotograf Jože Žnidaršič — Bajček starejši.
Fotografija je bila posneta spomladi, ko je bilo Cerkniško jezero polno vode.
Preko mostička se vidi krlišče z nekaj krcli in kladami, ki so zvlečeni iz gozda k vodi. Potem so hlode potisnili v vodo in jih po vodi transportirali do vasi ob obrobju jezera.
Rakek 1963/64 – 1. razred
Ja, kar velik razred, 26 cicibančkov je začelo svojo izobraževalno pot, ki se je za nekatere končala prej, za druge pa kasneje. No, tisti, ki smo pohiteli, uživamo sproščeno v svojih hobijih, tisti, znanja željni, pa morajo še kakšno leto oddelati, da bomo potem lahko do konca skupaj zaposleni v SPIZ-u. Na to pot nas je pripravljala tovarišica Tončka Jernejčič in vsi smo jo imeli radi, tako kot je ona imela rada prav vse prvošolčke, ki so šli »skozi njene roke« in teh ni bilo malo. Še danes jo rada srečam in nikoli ne pozabi vprašati po mojih otrocih, ki jih je tudi učila.
1910 Otok – Pred gostilno
Fotografijo na dopisnici, ki jo je založil Tržačan L. Dollineri, je posnel neznan fotograf pred 1. svetovno vojno, okrog leta 1910 – morda nekaj let prej, ali pa tudi kakšno leto kasneje.
Fotografija, ki je nastala v lepem sončnem vremenu, na praznik ali v nedeljo, prikazuje dogajanje na gostilniškem vrtu. Vsi so lepo oblečeni. Za mizo, na kateri je tudi pet kozarcev in še pol bokala vina, sedi tudi možakar v uniformi. Se pa vsi zavedajo, da jih mojster fotografira.
več..
1940 Cerknica – Napajanje
Fotografija na razglednici je bila posneta pred začetkom druge svetovne vojne. Posnel jo je neznan fotograf.
Na posnetku je predel Cerknice ob vznožju klanca na Mali gasi pri Rutarjevem mostu. Glede na lego sence na Cibkovi hiši, ki stoji na desni strani fotografije, sklepam, da je fotograf pritisnil na sprožilec nekaj pred poldnem tega vročega poletnega dne.
Ker se opoldne živine običajno ne napaja, domnevam, da sta fanta z razglednice kravo in telico ravnokar prignala s paše. Živino se je paslo namreč dopoldne in popoldne. Zjutraj so vstajali zgodaj, ko je bila še rosa, saj se je takrat, ko je bilo tudi hladneje, živina raje pasla, kot proti poldnevu, ko je začela pripekati vročina. Poleg vročine pa so živini nagajale tudi muhe in brenclji.
Popoldne so pastirji odgnali živino na pašo okrog štirih. Popoldne se je živina najraje pasla, ko se je bližal sončni zahod.
1961 Cerknica – Transport pohištva Brest
Tik preden je tovornjak odpeljal naloženo brestovo pohištvo, so se delavci skladišča in voznik nastavili pred objektiv fotoaparata in nastala je ta slika. Iz nasmejanih obrazov “brestovcev” razberemo zadovoljstvo, ker je delo končano in je šel še en tovornjak pohištva v prodajo. Voznik pa je zadovoljen, saj je imel s tem tudi on delo in zaslužek. Ja, tako je bilo takrat, vse je imelo neke povezave in vsi so bili na koncu zadovoljni.
Slika je nastala pred takratnim skladiščem gotovih izdelkov tovarne pohištva Brest. Danes je tu parkirišče med trgovino Hura in sedanjim salonom pohištva, le nadstrešnica in nakladalna rampa je še vedno taka.
1937 Borovo – Pred poletom
Ta posnetek je napravil neznani fotograf z očetovim fotoaparatom leta 1937. Fotografija je nastala v Borovu. Zaradi sončnega vremena nosi Lojze Gogala, moj oče, sončna očala.
V tovarni čevljev Bata v Borovu je oče leta 1937 opravil specialni trgovski tečaj. Med trajanjem tečaja je prihajal vsak mesec domov na Gorenjsko, kjer je še živela njegova mati. Domov in nazaj se je vozil z vlakom.
1953 Cerknica – Sprevod pred Žajfnco
O pustu v Cerknici je bilo na strani Stareslike napisanih že precej zanimivih prispevkov, zato bo ta malce drugačen, oziroma malo bolj osebno obarvan, čeprav ne bo segal v leto nastanka fotografije.
Pust ima v mojem srcu posebno mesto in lahko rečem, da sem rasla z njim in ob njem, saj je bilo v Žajfnci v času tega običaja še kako živahno.
Kot otrok sem se pustnih dni strašansko veselila. Pustovanje se je začelo na »ta debeli« četrtek in takrat je Žajfnca še posebej zaživela, umirila pa se je šele na pepelnično sredo zvečer. Pustovi pogrebci so se namreč po napornem pogrebu v gostilno vrnili še na pogrebščino. Ko so možakarji naposled le omagali in zapravili še zadnje dinarje, je napočil že četrtek …
