1955 Cerknica – Proslava v Kolenu
Na proslavi leta 1955 je sodelovala tudi plesna skupina iz Begunj. Dekleta so se za spominsko sliko postavile ob oder. Precej velik lesen oder je bil postavljen v Kolenu, kjer so v petdesetih potekale še druge kulturne in športne prireditve. Glede na poletno odpravljene plesalke ugibam, da je šlo morda za praznovanje dneva vstaje ali dneva borca.
več..
Le čigava so ta ornamentalno okrašena vrata v Kozariščah, na pragu katerih so posedli na veliko okrašeni naborniki z rožami in panklci iz krep papirja?
Rože iz krep papirja so včasih krasile tako poročne kot pogrebne šopke, pa šopke nabornikov in novomašnikov. S papirnatimi rožami so okrasili tudi oltarje in kapelice, doma pa bugcov kotek. Z njimi so zapolnili pogrebne vence iz smrečja. Služile so tudi kot pustni okras, mačkore so jih nosile predvsem na pokrivalih.
1933 Selšček – Poroka tete Tonce
Peter Naglič je bil doma v Šmarci pri Kamniku. Njegova žena je bila iz Selščka, pa ga je pot večkrat pripeljala tudi v naše konce. In seveda, zanimive dogodke je zabeležil s svojim fotoaparatom.
Med zanimive spada tudi ta fotografija. Roman se je spomni, saj je v družinskem albumu, pa tudi pri ostalih sorodnikih. Peter Naglič je to fotografijo prav razmnožil.
1940 Dane – Mlin Malenski
V Loški dolini je nekoč delovalo 11 mlinov in žag.
V Danah je deloval samo mlin. Do danes se je od tega mlina ohranilo samo še hišno ime Malenski.
Malenski mlin je bil prvotno v lasti Snežniških in ga v pisnih arhivih prvič zasledimo leta 1726.
Rakek 1969/70 – 5. b razred
Mesto za fotografiranje je bilo na igrišču pred šolo, a čez cesto. Tu je bilo najbolj primerno, saj je šola lahko služila za ozadje fotografije.
1977 Rakek – Pri Viktorju
Viktor Demšar, zame je bil Vili, in sosedovi mulci. Vsako pomlad je že zgodaj postavil klopco pred hišo in po končanem delu na njej posedal. Rada sem hodila k njemu, mu delati družbo, pa še veliko novega sem izvedela.
Mož je bil v taborišču Gonars in je po končani vojni tri leta “prihajal” domov. Imel je veliko povedati in vse me je zanimalo. Bil je pa tudi hudomušen. Vsakič, po končanem delu, je rekel: “Zdaj bom pa enega not djau!”, se usedel na klop in prižgal Ibraco. Pa kaj sva se pomenila. Kako je bil pri meni priljubljen pove to, da sem, ko smo se vrnili z maturantskega izleta, z železniške postaje tekla najprej k njemu, potem šele domov.
Begunje 1958/59 – Delo v delavnici
Delavnica je bila v šoli, v prvi učilnici na levi. Na fotografiji je lep parket, spominjam pa se, da je bilo vlažno in zatohlo, ker je bilo vse polno lesne gobe. Lesna goba je bila poseben problem, saj je parket v enem samem letu čisto uničila.
Poseben dogodek je bil, ko je prišla nova oprema, nove klopi. Prejšnje klopi so bile stare in dotrajane. Sedež in miza so bile v enem kosu. Nove so imele zelen ultrapas in stole. Učenci so opremo razpakirali in vso embalažo shranili, da so jo lahko kasneje uporabili za izdelke. Celo žeblje so ravnali. Pač, takrat niso bili ravno časi obilja.
Na obešalnikih so v učilnici obešene izgotovljene ptičje krmilnice. Spominjam se, da so bile pobarvane z modro in rdečo barvo. Okrog šole jih je bilo vse polno.
1916 Avstro-Ogrska – Alojz Primšar
Tretje leto svetovne morije teče in mati je prejela sliko svojega sina iz kraja, kjer je čakal, da ga bodo poklicali na fronto. Zadaj je napisal:
»Dragi starši
Prejmite mnogo srčnih pozdravov od vašega sina. Tukaj vam pošiljam eno sliko, jo boste imeli za spomin, če ne pridem več nazaj, pa misli, tu se bomo še vidli prej ko bo en mesec. Trenutno nima kaj pisat. Tukaj je za vse postoreno. Zdrav sem, hvala g. Bogu.
Sprejmite še enkrat mnogo srčnih pozdravov.
Z Bogom
A. Primšar«
več..
Begunje 1951/52 – 5., 6. in 7. razred
Slika je posneta spomladi 1952 pred šolo v Begunjah pri Cerknici, ki je tedaj še niso uspeli obnoviti. Šola v Begunjah je bila med vojno namreč dvakrat poškodovana, prvič 14. septembra 1943, leta 1944 pa je bila požgana.
1968 Volčje – Bloški 40-letniki
Leta 1968 so bili sošolci, ki jih vidimo na fotografiji, stari okroglih štirideset. To so izkoristili za srečanje, ki je bilo verjetno prvo po tem, ko so se poslovili od šolskih klopi novovaške osnovne šole. Srečanje je organiziral Tone Urbas, Matevželj z Volčjega. Povabili so tudi svoje učitelje. Dobili so se na Bloškem jezeru, ki je bilo nedavno pred tem zajezeno. Tisto nedeljsko popoldne so bili tam edina družba, saj okrog jezera še ni bilo počitniških hišic in množice obiskovalcev, ki se zadnja leta hodijo hladit ob vročih poletnih dneh.
S fotografije je videti, da so dobre volje. Seveda, saj je bil janček ravno pečen. Z njimi se je fotografiral tudi mesar, ki se je postavil malo na stran, saj ni bil njihov sošolec.
več..
Stare slike 