Cerknica 1977/78 – 5. c razred
1955 Rakek – Hranilnik

Na sliki je sprednja stran hranilnika Zadružne hranilnice in posojilnice Ljubljana, Podružnice Rakek. Varčevalce so vabili s plakatom, na katerem sta bila v zgornjem levem kotu kmet, ki seje žito in v spodnjem desnem kotu žanjica. Geslo je bilo: »Kdor seje, ta žanje«. Hranilna knjižica je bila rdeča. Na njej je bila z zlatim tiskom vtisnjena čebela.
1971 Postojna – Miniranje za avtocesto
Skozi naše kraje sta bila zgrajena dva ogromna in strateška infrastruktura projekta: proga Južne železnice Ljubljana-Trst v letih 1856/57 in avtocesta Vrhnika-Postojna 1972. Če je gradnja proge potekala večinoma ročno in z golimi rokami, je bilo med gradnjo avtoceste popolnoma drugače.
Pogled na steber električne vozne mreže pred železniško postajo Postojna med gradnjo avtoceste leta 1971. Na vrhu stebra so izolatorji iz porcelana zaščiteni z lesenimi škatlicami. Te med miniranjem varujejo izolatorje pred letečim kamenjem, ki bi jih lahko razbilo in povzročilo ovire v železniškem prometu.
1941 Stari trg – Pogovor pred pošto

Ivan Petrič, doma iz Markovca v Loški dolini in Stane Zigmund, doma iz Žerovnice, sta bila uradnika na žagarskem podjetju veleposestnika Franja Žagarja v Markovcu, ki je imel svojo žago tudi na Milanovem vrhu na Hrvaškem. Slikana sta v Starem trgu pri Ložu pred pošto 3. avgusta 1941, preden sta v maju 1942 odšla v partizane.
1963 Rakek – Jože Petrovčič (1936 – 1980)
1924 Planina – Srečno novo leto
1933 Unec – Matilda Sebenikar
Žal, dolgo sploh nisem imel nobene fotografije gospe Matilde Sebenikar. Ko sem brskal po digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si), pa sem odkril njeno podobo v Koledarju šolske družbe sv. Cirila in Metoda za navadno leto 1934. Takole so se v koledarju spominjali Matilde Sebenikar, svoje zveste, delovne in dolgoletne članice:
“Sebenikarjeva Matilda, vdova poštarja in posestnica na Uncu pri Rakeku, je sklenila življenje dne 12. septembra t. l. (op. 1933) v častitljivi starosti 86 let. Pokojna je bila iz znane Tomšičeve rodbine v Trebnjem na Dolenjskem, teta našega generala Maistra. Bila je izredno naobražena (v mlajših letih pesnica pod psevdonimom Desimira) ter navdušena rodoljubka. Posebno vneta je bila za C. M. D.
Od l. 1892. do 1904. je bila predsednica ženske podružnice za Cerknico in okolico, od leta 1904. pa nogo let marljiva blagajničarka, pozneje predsednica do svoje smrti pri podružnici za Unec in okolico.”
1987 Rakek – Koline (2)

Mesarju Jožetu Mačku dela družbo Breda Turšič. Pri nas je bil mesar Janez Gregorič. Dober mesar je bil. Hiter, natančen in zabaven. Za prasca sicer ne, ostale pa je zabaval, ko je pripovedoval dogodivščine iz svoje klavske kariere. Enkrat sem mu rekla, naj napiše knjigo. Se je strinjal. Rekel je le, naj jaz pišem, on bo pa pripovedoval. Žal, ni bilo nič od tega. Sem si pa zapomnila veliko njegovih dogodivščin, a kaj, ko niso vse za javnost.







