1933 Unec – Matilda Sebenikar
Žal, dolgo sploh nisem imel nobene fotografije gospe Matilde Sebenikar. Ko sem brskal po digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si), pa sem odkril njeno podobo v Koledarju šolske družbe sv. Cirila in Metoda za navadno leto 1934. Takole so se v koledarju spominjali Matilde Sebenikar, svoje zveste, delovne in dolgoletne članice:
“Sebenikarjeva Matilda, vdova poštarja in posestnica na Uncu pri Rakeku, je sklenila življenje dne 12. septembra t. l. (op. 1933) v častitljivi starosti 86 let. Pokojna je bila iz znane Tomšičeve rodbine v Trebnjem na Dolenjskem, teta našega generala Maistra. Bila je izredno naobražena (v mlajših letih pesnica pod psevdonimom Desimira) ter navdušena rodoljubka. Posebno vneta je bila za C. M. D.
Od l. 1892. do 1904. je bila predsednica ženske podružnice za Cerknico in okolico, od leta 1904. pa nogo let marljiva blagajničarka, pozneje predsednica do svoje smrti pri podružnici za Unec in okolico.”
1987 Rakek – Koline (2)

Mesarju Jožetu Mačku dela družbo Breda Turšič. Pri nas je bil mesar Janez Gregorič. Dober mesar je bil. Hiter, natančen in zabaven. Za prasca sicer ne, ostale pa je zabaval, ko je pripovedoval dogodivščine iz svoje klavske kariere. Enkrat sem mu rekla, naj napiše knjigo. Se je strinjal. Rekel je le, naj jaz pišem, on bo pa pripovedoval. Žal, ni bilo nič od tega. Sem si pa zapomnila veliko njegovih dogodivščin, a kaj, ko niso vse za javnost.
1930 Dane – Jakopcova cajgunca
Ker sem se namenila pisati o posebni gospodarski dejavnosti v Danah pri Jakopcovih, je tu lepa slika Dan in njihovih vaščanov iz obdobja med obema vojnama, ki izhaja iz zbirke župnišča Stari trg. Sodeč po pisavi na hrbtni strani, se je z njo ukvarjal župnik Janez Kebe v času, ko je pripravljal eno od svojih knjig o Loški dolini in Babnem Polju. Avtor slike je neznan.
V ozadju vaščanov, hiš in skednjev se pne še čisto goli Devin, Jakopcove hiše, katere najstarejši deli sežejo v leto 1784, pa tu ni videti – do nje bi morali levo in više od hrib. V ospredju z leve je Malnarjeva, v sredini Šinčeva hiša, poleg nje trgovina Karla Žnidaršiča, vidi se tudi vogal Malenske hiše.
1981 Stari trg – 7. a razred
Spominska fotografija je nastala pred vhodom osnovne šole na predmetno stopnjo. Učenci še vedno lepo vzdržujejo stike. Po valeti leta 1982 se dobivajo na vsakih pet let, kajti lepo se je srečati, se videti, poklepetati in obujati spomine na otroška in najstniška leta.
1935 Planina – Srečen božič
1956 Rakek – Nesreča motornika in avtodrezine

Nesreča dveh železniških vozil se je pripetila 12. novembra 1956 tik pred železniško postajo Rakek, ko sta čelno trčila dizelski motornik litorina in avtodrezina. O nesreči je pred leti že bilo nekaj napisanega, v nadaljevanju pa sledi še nekaj podrobnosti.
Železniške nesreče s smrtnim izidom so bile v preteklosti prepogoste, največkrat je bil vzrok človeška malomarnost železniških delavcev.
Cerknica 1974/75 – 4. a razred
1926 Nova vas – Piparji

Napredni bloški kmetje so leta 1926 v Novi vasi ustanovili Mlekarsko zadrugo. Med iniciatorji so bili poleg kmetov tudi lokalni trgovci, gostilničarji in takratni župan Stanko Lenarčič, ki je bil hkrati tudi državni poslanec in predsednik bloške Hranilnice in posojilnice. Hitro po ustanovitvi so ugotovili, da mlekarna potrebuje za svoje obratovanje vodovod. Nova vas je imela v tistem času že več kot 60 let star vodovod, po katerem je voda iz izvira Sušica pod Volčjanskim hribom s prostim padom tekla v dva vaška vodnjaka-zgornjo štirno, zgrajeno 1863 leta, in spodnjo – Mestkovo štirno, zgrajeno 1893 leta. Ugotovili so, da bo izvir zadostoval tudi za potrebe mlekarne, z novim vodovodom pa bi se odprla tudi možnost za napeljavo vode posameznim hišam. Vas je bila skoncentrirana ob teh dveh vodnjakih in bi tudi do hiš voda pritekla sama. Ustanovili so Vodovodni odbor in pričeli s pripravami.
1986 Velike Bloke – Koline (1)
1920, neznano kje – Jaša Kraševec

Fotografija je iz albuma dr. Viktorja Kraševca ml. iz Vrhnike, na njej pa, po vsem sodeč, njegov stric.
Na osnovi knjige Francija Strleta Partizanski volk samotar, ki govori o življenju Viktorja Kraševca starejšega, partizana in organizatorja odpora, in napisa “Jaša” na zadnji strani te slike, domnevam, da je na njej Viktorjev starejši brat Jakob ali Jaša kot so ga klicali.






