1925 Šmarata – Lan
Šmaraške ženske vidimo pri opravilu trtja lanu na skupnem prostoru pri vaški cerkvi sv. Marjete.
Naj na kratko še enkrat obnovimo postopek pridobivanja lanene preje.
Lan se je sadil na najbolj rodovitno njivo. Ko je gospodinja ugotovila, da je dovolj zrel, se je rastlino populilo. Rastlini se je najprej očistilo seme (zriflalu). Zatem so rastline položili na košenino in jih pustili, da so na soncu in dežju preperele in so bile na jesen pravšnje za na daljno obdelavo.
Jeseni je sledilo trtje lanu (opravilo na posnetku). Kot vidimo na sliki, je bilo to skupinsko vaško opravilo rezervirano za ženske in otroke. Lan so najprej nad kuriščem pregreli, kar je omogočilo lažje trtje. Za trtje so potrebovale poseben pripomoček imenovan trlica. Dobljeni material je bilo treba s pomočjo gradaš še temeljito prečesati. Tako so se odstranili še zadnji trdi delci. Lan je bil nared za predenje. Predlo se ga je na kolovratu, tako kot volno. Sledilo je še tkanje. Izdelek tkanja je bilo platno, ki se ga je v zimskem času zmehčalo in obelilo tako, da so ga položili na sneg in polivali z vodo.
Poleg prostora za trtje je bila jama, v katero so naložili precej drv in zakurili. Nad kuriščem so greli lan na latah, da so ga lažje trli. Jesensko sonce je zastiralo pogled mladeži, ki je spremljala dogajanje ob cerkvi.
Tudi v Šmarati so koli ostali zabiti v zemljo celo leto. V času trtja so terice prinesle od doma le tәrәlce, ki so jih namestile na kole. V ozadju je vas.Slovarček:
- zriflat: ločiti seme od rastline
- tәrәlce: trlice
- gradaše: pripomoček za česanje preje
Viri:
- Slovenski etnografski muzej
- Kebe Janez: Loška dolina z Babnim poljem, Lj. 1996
Kraj: Šmarata
Datum: najbrž pred letom 1930, ocena
Avtor: neznan
Zbirka: Stanislav Kvaternik
Skenirano: 19. 3. 2013
Oblika: kopija fotografije


Prav zanimivo Janja
Všeč mi jeVšeč mi je