Skip to content

1957 Begunje – Justina Rode

13. 06. 2015

140618121 Na fotografiji je večina učiteljskega zbora Osnovne šole Begunje. Slikani so na šolskem vrtu, za njimi se še vidi del stare kovinske ograje in v ozadju kulturni dom.

Na sliki so z leve: Andreja Peršin, ravnatelj Vinko Toni, Marija Martinčič – Negrotova Minka iz Cerknice in Justi Rode – Bab’cina Justa.

140618121-001Gospa Justi Rode je bila hčerka odlične babice Antonije Rode, ki je pomagala na svet otrokom na Menišiji od sredine dvajsetih pa do sredine petdesetih let prejšnjega stoletja. A o babici kdaj drugič.

Ta prispevek je namenjen učiteljici Justi. Rojena je bila nekje v Gornji Avstriji, ko je njena visoko noseča mama obiskala svojega moža, ki je bil v vojaški službi. Oče je še videl hčerkico, potem pa je padel v prvi svetovni vojni. Gospa Rodetova se je s hčerko Justi vrnila v Cerknico. Ko je opravila šolanje za babico, je dobila mesto babice v občini Begunje. Dobila stanovanje v stari šoli – poslopje poleg cerkve v Begunjah. Hčerka Justi je rasla, šla v šolo in končala učiteljišče.

Prvo službo je dobila na Štajerskem. Tam se je zaljubila in z zaročencem sta pred drugo svetovno vojno načrtovala poroko, celo blago za poročni obleki sta imela že kupljeno. Ob nemški zasedbi Štajerske so gospe Justi, ki je bila rojena v Avstriji, nemške oblasti dovolile, da se je vrnila domov, k mami v Ljubljansko pokrajino. Njenega zaročenca pa so ubili.

Med vojno je gospa Justi, kolikor je bilo mogoče, poučevala otroke v zasebnih hišah. Pouk so imeli pri Jankotovih in pri Velčih. Poučevala je samo otroke prvega in drugega razreda, da bi se otroci naučili vsaj osnov branja in pisanja. Ostali šolarji zadnji dve leti vojne niso imeli pouka. Učiteljica za svoje delo ni dobila državne plače. Učenci so ob koncu šolskega leta dobili le na navadni pisarniški list na roko napisana spričevala.

Učiteljica Justi je živela in delala v Begunjah do mamine smrti. Kasneje se je preselila v Ljubljano.

Tinca Brezec, roj. Kranjec, doma iz Topola, sedaj živi v Bezuljaku, se rada spominja prijazne učiteljice. V prvem razredu,” šolsko leto” 1944/45, so imeli pouk pri Velčih. S sošolko Jelko Tomšič sta v šolo iz Topola sami hodili. Tinco je sredi pouka postalo strah, kako bosta prišli domov in začela je jokati. Učiteljica Justi Rodetova jo je razumevajoče potolažila.

V tretjem ali četrtem razredu (leta 1947 ?) se je zgodila ta zanimivost: učiteljica Rodetova je pregledovala domače naloge. Tincin sošolec Vinko Šušteršič ni imel naloge in se je izgovoril, da je pozabil zvezek doma. Ni mu verjela in je pregledala šolsko torbo. Toda Vinko je bil hitrejši od nje in je zvezek še pravočasno skril v široko hlačnico svojih pumparc. Čeprav mu ni verjela, je odnehala, šolarji pa so se še dolgo muzali iznajdljivemu sošolcu.

Slovarček:

  • pumparice: hlače, ki se končajo pod kolenom, zapete z zaponko, takrat so bile še zelo širokega kroja

Viri:

  • Marija Hren, Bezuljak
  • Valentina Brezec, Bezuljak

Kraj: Begunje
Datum: junij 1957
Avtor: Vinko Toni
Zbirka: Vinkotov kufr
Skenirano: 19. 6. 2014
Oblika: negativ 6×6

Advertisements

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: