1944 Paški Kozjak – Jože Antončič iz Vrhnike

Zelo znana in velikokrat objavljena fotografija, ki jo je 19. 2. 1944 na Paškem Kozjaku posnel partizanski fotograf Jože Petek, prikazuje prenos ranjencev med pohodom 14. divizije na Štajersko. Med drugim jo najdemo tudi na naslovnici in med platnicami knjige Zvoneta Kržišnika Patrulja zvestobe, ki govori o kulturniški skupini 14. divizije, dogodke pa podrobneje opisuje tudi delo Živi zid Staneta Terčaka iz leta 1952.

Moški na levi je prav tako dobro znani in tudi po vojni hudo preizkušani partizanski duhovnik Jože Lampret (1903-1969.) Drugi partizani na sliki doslej morda, vsaj javno, niso bili identificirani.

Nedavno pa je urednik te spletne strani, ko je beseda nanesla nanjo, od njegove pravnukinje povsem slučajno izvedel ime visokega moškega ob nosilih. Pradeda je prepoznala na tej spletni strani, ko je Dejan Vončina prikazal delo in fotografije Jožeta Petka. Sliko imajo doma, videli pa so jo tudi na TV v dokumentarnem filmu, kjer je Jožeta Antončiča prepoznal leta 1943 rojeni sin. Oče je o vojnem času zelo malo govoril. Le ob knjigi Živi zid je rekel, da je vse opisano po resničnih dogodkih, tako kot je bilo … Je bil on tisti Jože, ki ga omenja avtor?

Če gledamo od leve, je to peta postava po vrsti. Jože Antončič, rojen leta 1912, je bil po domače Antonščov iz Vrhnike pri Ložu v Loški dolini. Bil je brat Toneta Antončiča in sokrajan mnogih notranjskih mož v 14. diviziji.

V omenjeni knjigi Živi zid najdem navedbo, da so bili jedro 14. divizije Dolenjci, pa tudi borci iz drugih predelov. O Notranjcih pa nič, a jih je bilo samo iz Podcerkve trinajst v 14. diviziji: Janez Hace – Točkov, Franc Bavec – Gregorinov, Stanko Žnidaršič – Samprtov, ki je ob koncu vojne takoj odšel v Rusijo na šolanje za pilota, Jakob Kotnik – Andretov, Franci Strle – Rihtarčkov, Janez Pavlič (?) – Mlakarjev, Ivan Žnidaršič – Lužarjev, France Žnidaršič – Baragov, Tone in France Žnidaršič – Mezinova brata, Ivan Strle – Valkov, Ludvik Gregorič – Rihtarjev in Matevž Hace – Mežnarjev, komisar divizije.

Najmanj dvanajst mož iz Loške doline in Babnega Polja je v 14. diviziji izgubilo življenje. Sogovornik mi na pamet našteje: Janeza Mlakarja iz Podcerkve so ubili kot ranjenca v bolnici Triglav blizu Kamnika, Janez Hace je padel na Graški gori 21. 2., z njim je bil tudi fant s trenutno pozabljenim imenom iz Pudoba in Špeh iz Podgore, dalje Plos – Jernusov iz Viševka, Ludvik Gregorič iz Podcerkve, Mlakar – Pirč iz Iga vasi, Franc Bavec z Vrha, Vinko Martinek iz Starega trga, Palčič – Grgurjev iz Vrhnike, ki je padel, ko je bila divizija še na Hrvaškem, Filip Mohorič in Janez Ožbolt z Babnega Polja … Ožbolt je padel na Paškem Kozjaku februarja 1944 kot član zaščitne čete štaba divizije. Za Janeza Haceta svojci domnevajo, da je pokopan v Šmiklavžu v skupnem grobu, Ožboltov grob pa je popolnoma neznan …

Našla sem zapis o smrti Filipa Mohoriča, kjer je omenjen tudi Jože Antončič. Filip Mohorič z Babnega Polja je bil politkomisar 2. čete II. bataljona v II. udarni brigadi Ljuba Šercerja. Na Graški gori je 21. 2. 1944 v boju odrinil od zbrojevke že drugega ubitega strojničarja in sprožil rafal v vermane, ki so morali zato zaustaviti svoj naskok. Vanj je nameril sovražnikov ostrostrelec, ki ga je opazil pomočnik mitraljezca Jože Antončič in zakričal: “Filip! Stisni se!” A je Filipa že zadelo v glavo.

Prizor na sliki se nanaša na usodno dogajanje po prehodu 14. divizije preko Sotle, ko je nastopilo močno sneženje in mraz, neprestano pa so se tudi odvijali hudi boji z Nemci. Partizani so svoje ranjence vodili s seboj, saj na Štajerskem ni bilo skrivnih bolnišnic, kjer bi jih lahko namestili, prebivalstvo pa jim v začetku tudi še ni bilo dovolj naklonjeno, da bi jim jih lahko zaupali. Ko Kržišnik opisuje, kako so bili člani kulturniške skupine takrat predvsem vojaki, z orožjem pripravljenim na strel, vsak trenutek v pričakovanju, da bo treba vreči bombo in jurišati, zapiše tudi: 

* * *

Pesnik Boris A. Novak je zapisal:
“Ni zgodovine. So samo zgodbe, zgodbe … ZgodBovina …”

Ta verz zgoščeno osmisli delo te spletne strani in navsezadnje tudi moje desetletja trajajoče zapisovanje.

Vsega spoštovanja vredni pesnik o svojem epu, ki obsega preko 40.000 verzov, pravi, da je “palača spomina”. Drznem si izreči primerjavo, da je tudi ta spletna stran ne ravno pesniška palača, zagotovo pa “hiša spomina” … ki vsak dan dobi nov kamenček in vsak je drugačen … Kajti spomin je vse, kar ostane, in ljudje živijo, dokler je živ spomin nanje, pravijo …

Slovarček:

• zbrojevka: vrsta brzostrelke češke izdelave
• verman: pripadnik nemških oddelkov na zasedenem slovenskem ozemlju

Viri:

• Miloš Toni, Cerknica, junij 2025, ustno
• Zvone Kržišnik: Patrulja zvestobe, kulturniška skupina 14. divizije, zal. Borec, Lj., 1984
• Wikipedija
• Boris A. Novak: Vrata nepovrata, Bivališča duš, epos, 3. knjiga, str. 880; zal. Goga, Novo mesto, 2017
• Stane Terčak: Živi zid, zal. Savinjski vestnik, Celje,1952
• Marija Makarovič: Babno Polje in njegovi ljudje v metežu druge svetovne vojne, str. 209,  Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, izpostava Cerknica, 2014
• n. n., junij, 2025, ustno
• F. B., Podcerkev, junij 2025, ustno

Kraj: Paški Kozjak
Datum: 19. februar 1944
Avtor: Jože Petek
Zbirka: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Skenirano: —
Oblika: datoteka