Članek o dr. Lavriču je bil z naslovom “Poklic – zdravnik = Rotary” prvotno objavljen na spletni strani Kovček, ki jo ureja g. Janez Rogelj. Besedilo in fotografije objavljamo z njegovim dovoljenjem.
Zadnji predvojni predsednik Rotary kluba Ljubljana, dr. Božidar Lavrič, je imel ob praznovanju 35- letnice delovanja Rotary International, 28. februarja 1940, odmevno predavanje. Člani kluba so v dvorani »Avto kluba« v Ljubljanski kazini prisluhnili in nato tudi z močnim aplavzom podprli njegove poglede o vlogi in pomenu zdravnika, ki jih je podal na predavanju z naslovom »Rotarijstvo in zdravnik«.
Čeprav je od takrat minilo skorajda že 80 let, so njegovi poudarki še kako pomembni tudi danes.
Iga vas 1966/67 – 4. razred
Fotograf Jože Žnidaršič je znal otrokom privabiti nasmeh na obraz. Navadno je rekel: »Glejte ptička!« Pa so se otroci sprostili in glasno nasmejali. Slikani so pred vhodom v šolo. V razredu je bilo 32 otrok – zelo številen razred. V četrtem razredu so imeli dve učiteljici. V prvem polletju jih je poučevala učiteljica Ivanka Kordiš, po njeni smrti pa je njen razred prevzela mlada učiteljica – začetnica in domačinka z Babne Police Ivanka Mlakar.
1980 Goričice – Polharska hiša
Razglednica ima tri motive: župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Cerknici. Na njeni desni je Urbancov tabor.1 Desna stran razglednice prikazuje črno kuhinjo in polšje pasti v nekdanjem Polharskem muzeju Goričice. Zimsko idilo še polepša jata ptic v letu na iskanju za hrano.
1893 Štivan – Izpustnica Marije Kenič
Na dokumentu je »Izpustnica« Marije Kenič, učenke Javne razredne šole pri Sv. Ivanu.
Marija Kenič se je rodila 6.2.1887 v Grobišču pri Postojni in je bila sestra Andreja Keniča, učitelja in čebelarja na Uncu.
Cerknica 1968/69 – 1. b razred
Razredničarka Nada Milavec in okrog nje njeni varovanci iz 1.b razreda v šolskem letu 1968/69. Učiteljica z dušo in srcem in hkrati neka nadomestna mama v šolskem času. Poleg pisanja, branja, računanja in risanja jih je poskušala naučiti tudi življenjsko potrebne dobrine, kot so dobrota, poštenost in delavnost.
Proti koncu šolskega leta so učenci postopoma nosili domov svoje izdelke, ki so jih v tekočem razredu izdelali in hranili v šoli. Tako so nekega dne dobili risalni blok z vsemi risbami na papirju. Le kaj je skupina šestih Jezercev pogruntala med potjo proti domu? Preizkušali so letalne sposobnosti šeleshamer papirja. Njive v bližini ceste so dobile novo podobo, ki pa ni ostala neopažena. Naslednji dan v šoli pa šok. Učenci sploh niso bili pohvaljeni in vse so morali pospraviti. Še najbolj pa je bila razočarana razredničarka, ker so to naredili ravno njeni učenci.
1963 Stari trg – Prvo sveto obhajilo
Ta lepa spominska fotografija je nastala spomladi leta 1963 pred obzidjem med kaplanijo in župniščem. Z njimi je slikan kaplan Jakob Janša, takratni župnik v župniji in dekaniji Stari trg pa je bil France Lokar. K birmi so šli leta 1966, birmal pa jih je ljubljanski nadškof in metropolit Jožef Pogačnik. Takrat je bila birma tudi na Babnem Polju. Po smrti upravitelja Alojzija Škerlja je bila župnija Babno Polje namreč v soupravi iz Starega trga. France Lokar,takratni župnijski upravitelj, je uvedel na Babnem Polju nedeljsko in praznično mašo popoldne. Ob birmi leta 1966 pa je poročal o delu ženskega pevskega zbora pod vodstvom organistke Lojzke Lipovec in za pet let nazaj o številu rojstev, porok in pogrebov.
1937 Dolenje Jezero – Lojze Kebe – Štefan
Slika Lojzeta Kebeta-Štefana je s spletne strani Wikipedije. Bil je prvoborec, partizan, komunist, politični komisar in narodni heroj (imenovan po smrti leta 1951).
Iskala sem fotografijo, ki bi jo lahko povezala s figami, tistimi sladkimi, ki jih je včasih nanizane v venec prinašal Miklavž. Moji sorodniki so imeli ali še imajo na otoku Krku lepo staro figovo drevo, pod katero je tudi v njihovi odsotnosti hodil posedat star mož z imenom Polž, ki je tam počival, se hladil in odganjal požrešne kose – ampak fotografije tega drevesa nimam. Potem sem se spomnila, da je šel Alojz Tomec leta 1929 s še dvema kolegoma za deset dni kolesarit iz Starega trga na otok Krk, v deželo fig in za nazaj še na Dolenjsko. O tem pa fotografije so in za eno od dveh izbranih sem kar prepričana, da je z natanko te poti. Na drugi, oziroma prvi v tem prispevku, je fotografiran dobro zrežiran kolesarski karambol – Tomec je bil ne le fotograf in športnik, ampak skoz in skoz tudi gledališki človek. Po mojem je ta prizor s snetim kolesom, ki ga drži prav on, in zavozlanimi udi med deli biciklov njegovo maslo – zdi se, da je bil posebej nadarjen za komedijo. Kako je samo odigral vlogo dobrega vojaka Švejka!
1935 Križna gora – Pred cerkvijo
Na sliki sta Matevž Švigelj – Mivči Matevž (16. 09. 1915 – 16. 06. 1944) in Andrej Kranjc – Kranjč stric iz Dobca. Slikana sta pred cerkvijo Sv. Križa na Križni gori. Miloš pravi, da je fotograf Naglič verjetno obiskal Matevža, ko je bil le-ta pri vojakih na Blokah.
1959 Begunje – Ata teše
Pogled na to fotografijo me je takoj zelo živo spomnil na očeta, ko je tesal cimper za našo hišo, na njej pa najverjetneje teše meni neznani mož po imenu Franc Petrič iz Begunj. Urednik je ob sliki napisal:
V zvezi s to sliko je zgodba takšna:
Film je bil v zelo slabem stanju v Vinkotovem kufru v škatli 1959. Posnet je bil s fotoaparatom, ki je imel hude napake. Zaklop je bil centralen in se je slabo zapiral. Leča je bila zelo neostra, očitno je bil fotoaparat bolj osnoven. Fotoaparata, ki bi imel take napake, Vinko ni imel. Pa tudi drugega filma s takšnimi napakami v Vinkotovem kufru nisem našel.
Vinko je celo življenje vodil fototečaje. Predpostavljam, da je kakšen od tečajnikov v Begunjah posnel film, da so ga na fotokrožku razvili, potem pa je ostal iz neznanih razlogov pri Vinkotu. Tudi ostale fotografije so iz Begunj, nekaj jih je nastalo na fotokrožku.
Stare slike 