1972 Velike Bloke – Gasilci gredo na praznovanje
Prostovoljno gasilstvo ima na Slovenskem že 150-letno tradicijo. Ljudje se združujejo v gasilska društva, da bi učinkoviteje preprečevali in gasili požare in pomagali pri drugih nesrečah. V teh društvih so ljudje našli socialno oporo in solidarnost ter nesebično pomoč v nesreči. Kot piše na portalu slovenskih prostovoljnih gasilcev so prav gasilska društva tista, ki v veliki meri povezujejo prebivalce pri varstvu pred požari in drugimi nesrečami.
Danes je slovensko gasilstvo sodobna humanitarna, nepolitična organizacija, z visokim ugledom med prebivalstvom.
1927 Veliki Vrh – Angela, Šemetova stara mati
Ženska na stolu pred latami kozolca, ki je – najbrž neke nedelje – prekrižala roki na svilenem temnem krilu, je Angela Hribar iz Benet, poročena Miklavčič – mati Ivana in Staneta ter mačeha Franceta, Mime, Ivanke in Jožeta. Ni znano, kdaj in kje je slika nastala, prav tako ne, kdo jo je napravil. Prizorišče, njena obleka in starost so podobni, a ne enaki, kot na družinski fotografiji iz prispevka 1939 Veliki Vrh – Šemetovi.
Oblečena je nedeljsko, v temno obleko iz blaga, ki bi lahko bil svilen rips ali nekaj podobnega, na nogah pa ima vrh svetlih nogavic močne nizke čevlje, ki se lepo svetijo. Za delavnik je sicer rada nosila svetlejša oblačila v rjavkastih tonih – dolgo krilo, predpasnik, ruto, štriekanco..Tako kot njena hiša in vsa domačija je bila tudi sama vedno snažna in urejena …
1942 Ljubljana – Krajevna imena
Pred neko ljubljansko trafiko stojijo kažipoti za Novo mesto (pozabili poitalijančiti ali pa niso še), Cocevie (Kočevje), Codelievo (Kodeljevo) in Moste. Da sta bila med poglavitnimi cilji italijanskega okupatorja v Ljubljanski pokrajini italijanizacija in fašizacija Slovencev, ni nobenega dvoma. V nasprotju z Nemci v severni Sloveniji so nameravali Italijani narediti po daljši in manj kruti poti. V ta namen so uvedli dvojezičnost v javni upravi in javnem življenju. Pospešeno so uvajali učenje italijanščine v šolah in prav tako rimski pozdrav. Ciljna publika je bila mladina.
1930 Rakek – Citre moje mame
Slovarček:
- tablatura: notna podlaga
- simpl: enostavno, preprosto
Viri:
- Wikipedija
Kraj: Rakek
Datum: okoli 1930
Foto: Miloš Toni
Zbirka: Miro Juvančič
Fotografirano: 31. 3. 2022
Oblika: fotozgodba
1984 Velike Bloke – Bilten Bloški partizan 3
Klikni za PDF
Po vdoru sil varšavskega pakta, pod vodstvom Sovjetske zveze, v Češkoslovaško avgusta 1968, je takratno jugoslovansko vodstvo sprejelo doktrino splošne ljudske obrambe in s tem sklenilo ustanoviti enote Teritorialne obrambe (TO) republik in pokrajin. TO Slovenije je bila ustanovljena 20. 11. 1968. Republiško vodstvo je bilo njen neposredni poveljnik. Po izkušnjah iz II. svetovne vojne je bila TO organizirana v obliki odredov in brigad in je bila pomožna udarna sila JLA za obrambo prostora. Jezik poveljevanja je bil slovenski, pripadniki smo se čutili kot slovenski vojaki, enako so nas sprejemali prebivalci. Za materialno osnovo TO je morala skrbeti Republika Slovenija in lokalne skupnosti. V takratni naši občini je bil zato ustanovljen Občinski štab TO Cerknica.
Cerknica 1972/73 – 2. b razred
Lojzka Žnidaršič je bila naša razredničarka v šolskem letu 1972/73, ko smo obiskovali 2.b razred. Prvi z leve v tretji vrsti je deček, katerega imena se žal trenutno ne spomnimo, ker je bil z nami le kratek čas. Bil pa je bil lušten, temen …
Spomini na šolska leta. Bili smo kar povezani, radi smo si pomagali med seboj. V razredu smo imeli Vlasto Bajc, že takrat je bila bolna, počasi pisala, težko hodila, telovaditi ni mogla … Vendar nikoli, res nikoli se ne spomnim, da bi jo kdo zato podcenjeval ali da ji ne bi hotel pomagati. Pisali in risali smo ji, ji nosili torbico, počasi hodili zaradi nje na izletih … Ne vem, če je otrokom danes še privzgojena ta empatija.
1964 Jugoslavija – Winnetou
Na sliki je Pierre Brice v svoji najslavnejši vlogi Winnetouja v istoimenskem filmu. Jezdi na žrebcu Ilčijo, kar v jeziku Navajo Indijancev pomeni veter. Scena je iz filma z naslovom Med jastrebi. Lep konj je. Tudi na Winnetouja nimam pripomb. Sem pa nekoč, ko smo se vozili v gimnazijo v Postojno, na vlaku videla pravega Indijanca. Winnetou mu ni bil nič podoben oziroma originalni Indijanec ne njemu.
1926 Veliki Vrh – Muhova teta
Ko je gospodarju Šemetovemu Jožefu z Velikega Vrha tam okoli leta 1926 umrla žena Gizela, uradno Elizabeta, je na pomoč priskočila soseda Muhova teta, da je poskrbela za otroke: iz Gizelinega prvega zakona z Jožefovim bratom Matijo je ostal France, z Jožefom pa je imela Marijo ali Mimo, Ivanko in Jožeta. Ni čisto gotovo, da je na sliki Muhova teta, kajti že dolgo je ni več med živimi, pozabilo se je tudi njeno ime, ostalo pa je nekaj žlahtnih spominov.
1947 Šamac-Sarajevo – Delovna brigada
1. 4. 1947, to je na današnji dan točno pred 75 leti, so začeli z izgradnjo železniške proge Šamac – Sarajevo.
O delovnih brigadah po drugi svetovni vojni na območju Jugoslavije je bilo v Starih slikah že nekaj napisanega. Pa vendar bi o delovni akciji Omladinska pruga Šamac–Sarajevo napisal nekaj podatkov.
Dela na progi so se pričela 1. aprila 1947 in končala 16. novembra 1947. Proga med Bosanskim Šamcem in Sarajevom je dolga 239 kilometrov, ima 302 kilometra tirov, 288 kretnic, 9 predorov, 107 pomožnih objektov in postaj, 17 mostov. Med večjimi zahtevnejšimi objekti je most čez Savo in predor Vranduk, ki je dolg 1.534 metrov. Skupna dolžina predorov znaša 2.345 metrov. Progo je gradilo približno 212 tisoč (211.381) brigadirjev iz Jugoslavije in tujine v 887 mladinskih delovnih brigadah. Iz Slovenije je bilo okoli 14 tisoč brigadirjev. Iz tujine je na progi delalo 5.842 brigadirjev v 56 različnih brigadah in skupinah. Med poznanimi udeleženci so bili tudi Olof Palme, Pierre Trudeau, Pierre Alechinsky, Jurij Brězan, Edvard Palmer Thompson.
1954 Grad Snežnik – Vol v blatu
Milena Truden, ki že desetletja živi v Avstraliji, nam je poslala novo zgodbo. Ta se dogaja v potoku pri gradu Snežnik. Doslej smo že objavili njen prispevek o potovanju v Kranj, in več zgodb, ki so izšle v njeni knjigi Stepping Stones.
Stare slike 