1918 Piava – Čevljarja na Piavi
Na sliki sta čevljarja avstro-ogrske armade ob reki Piavi.
Fotografska dokumentacija prve svetovne vojne je kar obsežna. Slike nam nazorno kažejo, kako so se razmere spreminjale in predpisi o nošenju uniforme rahljali. Obleka in obutev sta se slabšali iz leta v leto, čeprav je vojska odšla na fronto dokaj dobro opremljena. Večinoma so vojake premeščali z ene fronte na drugo. Mnogi so zaokrožili v smeri urinih kazalcev: od vzhodne fronte na tirolsko in tako naprej do končne postaje na Piavi, če so seveda preživeli. Vremenske razmere so bile na fronti še slabše kot v zaledju. Vojaki so se borili v blatu, snegu, plundri. Časa in sredstev, da bi ustrezno vzdrževali za obutev ni bilo, zato je nezadržno propadala in razpadala.
1892 Rakek – Kuncov kamen
Knez je svojemu vdanemu borštnarju dal postaviti na kraju, kjer je bil ustreljen, kamen z vklesanim imenom in datumom, ko je postal žrtev krivolovca. Dandanes pravimo temu kraju »pri Kuncovem kamnu«.
Peter Kunc se je z ženo Katarino priselil iz Logatca. Stanovala sta v Maistrovi hiši na Uncu. Zaposlil se je kot borštnar na graščini Haasberg v Planini. Otrok nista imela.
Žena Katarina se je po njegovi smrti poročila z Antonom Kuncem. Imela sta sina Toneta in dve hčeri, Marijo in Ivanko. Tudi oni so stanovali v Maistrovi hiši. Vsi so pokopani na Unškem pokopališču. Na nagrobniku ni navedenega Petra Kunca. Po nepreverjenih govoricah naj bi bil pokopan na kraju, kjer je bil ustreljen.
Več fotografij Kuncovega kamna je na voljo na strani Obeležja.
Cerknica 1972/73 – 8. b razred
V šolskem letu 1972/73 so učenci 8.b razreda še zadnjič pozirali pred osnovno šolo v Cerknici. Z njimi se je slikal tudi razrednik Vinko Toni. Slikanih je 31 učencev. To leto je bila številčno manjša generacija in sta bila na šoli samo dva razreda osmarjev in ne trije, kot običajno. Zato pa sta bila ta dva polno zasedena.
Nekateri resni, nekateri nasmejani, nekateri zaljubljeni, vsi pa v pričakovanju nečesa novega in neznanega. Srednja šola je bila pred vrati in z njo čas, da se vržemo v vodo in plavamo s tokom.
Danes lahko zaključimo z mislijo: ” Vse odhaja, kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka!”
1914 Rakek – Andrej Beričič
Andrej Beričič se je rodil v Idriji. Rojstnega datuma, žal, nismo ugotovili (verjetno 1865). Tam je obiskoval ljudsko šolo. Z nadarjenostjo in marljivostjo se je naučil še nemškega in italijanskega jezika. Imel je dve trgovini, eno na Rakeku, drugo v Planini pri Rakeku. Bil je uspešen trgovec in javni delavec – eden najzvestejših sodelavcev Slovenske ljudske stranke, predsednik Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva in velik borec za ljudski blagor. Ljubezniv, ponižen, a nenavadno odločen. Vsak dan je prebiral iz knjižice Tomaža Kempčana »Hoja za Kristusom«. Vzel jo je tudi s seboj na bojišče, ko so ga že leta 1914 vpoklicali v vojsko. Poslali so ga v Galicijo. Osmega septembra ga je smrtno zadela sovražna krogla. Pred smrtjo je ženi napisal ganljivo pismo, ki ga je objavila večina tedanjega verskega tiska.
1957 Begunje – Mehanična delavnica na žagi
Takole smo se med odmorom slikali pred “kištarijo”, kjer je bila tudi mehanična delavnica. Bilo je leta 1957, pol leta pred mojim odhodom k vojakom. Ne morem se spomniti, kdo nas je slikal.
V zabojarni so izdelovali zaboje (rekli smo jim kište ali gajbe). Bile so zelo močne, saj sta na njih, kot je razvidno tudi iz fotografije, lahko sedeli kar dve osebi. Uporabljali so jih za transport južnega sadja, predvsem za pomaranče. Letvice, iz katerih so bile sestavljene, so na notranji strani imele zaokrožene robove. Tako je sadje manj obtiščalo ali obtolklo.
1981 Špičasto stražišče – Izlet na Špičko
Prijatelji, sosedje ali sodelavci z Menišije so si nedeljske ali praznične popoldneve polepšali z izleti na bližnje hribe. Tokrat so se odpravili na Špičko – Špičasto stražišče (955 m). Kot lahko vidimo na sliki, je bila Špička takrat še gola in ne tako poraščena kot je danes.
Mateja Kebe, roj. Hren, se z veseljem spominja tega pohoda na Špičko. Kar večkrat je ponovila, kako je bilo lušno. Ona je tudi poznala vse udeležence. Domov grede so naredili še ovinek do Topola, ustavili so se v okrepčevalnici Pri Darinki. Ker so bili v skupini sami dobri pevci, so začeli peti. Prepevali so še pozno v večer. Vina in druge pijače jim ni manjkalo. Ponoči so se vračali domov po bližnjici po dolini.
1918 Ljubljana – Odhod 17. pehotnega polka
Ob izbruhu prve svetovne vojne so vojake 17. pehotnega polka odpeljali iz Celovca v Ljubljano. Tam so se 12. avgusta vkrcali na vlak in odpeljali na rusko bojišče. Tri dni kasneje so prispeli v Mikolajev pri Lvovu, Ukrajina. Pešpolk je obsegal štiri bataljone in je pripadal 12. pehotni brigadi 6. pehotne divizije v III. korpusu 2. armade.
1910 Rakek – Uglovi s pod Kilovca
Slika je nastala na Rakeku okoli leta 1910. Na njej je celotna družina Franca in Marije Juvančič. Vsi so se oblekli v najboljša oblačila in uredili za zgodovinsko družinsko fotografijo.
1956/57 Begunje – Matevž Hace na zboru volilcev
Dva posnetka skupine mož v dolgih suknjah ter z ustreznimi pokrivali je Vinko Toni napravil pozimi 1956 /57 v Begunjah. Priložnost je bila uradna, kar nakazuje aktovka v roki enega od njih, pa temen klobuk pri drugem ter nekako pomembna drža vseh, ki možujejo ob ograji. Dva sta pokrita v nekdaj značilni usnjeni kapi s ščitkom, ki so jih na podeželju možje nosili pozimi in poleti. Ostalih mož v skupini ne poznamo, izstopa pa tisti s polhovko na glavi, v kamižoli, rajthozah in škornjih buotarjih – Matevž Hace.
Cerknica 1971/72 – 7. a razred
V šolskem letu 1971/72 se je štiriindvajset učencev 7. a razreda slikalo pred šolo. Z njimi je njihova razredničarka Vera Kravanja. Smeh se je razlezel na obraze učencev kot nalezljiva bolezen. Oh, ko bi se danes spomnili, kaj nam je tistega dne zaupal naš fotograf – Bajčkov ata. Žal se ne, očitno pa je bilo zelo zabavno. In ob tako nasmejanih obrazih se je v spomin spontano prikradla misel iz nekoč tako priljubljene spominske knjige.
spomladi le dehtijo.
Le enkrat, enkrat mladi smo,
zatorej zdaj živimo!
Stare slike 