1935 Rakek – Sokolske vaje
Saj ne vem, kaj bi povedala o tej sliki. Samo gledam jo in sem fascinirana. Kakšna moč! Kakšna volja duha in telesa. Metod Arko je začel telovaditi pri rakovškem Sokolu leta 1933, in ker menim, čeprav se lahko motim, da ni že takoj zmogel težkih sokolskih vaj, sem letnico nastanka fotografije postavila dve leti naprej. Na bradlji na rokah se drži močan fant, telo drži v zraku, za vratom pa mu visi Metod. To je zame nepojmljivo, saj še polno žlico komaj držim.
1939-1941 Beograd – Pri vodnjaku
Moj oče, vojak v Beogradu med leti 1939 in 1941. Za njim nekakšno obeležje s tremi zvoniki ali stolpi na beli plošči, pod njimi levja glava, iz katere teče curek vode … Na vsaki strani glave je letnica, na levi 1918, na desni pa 1934. … Ali ni bil 1934 v Marseillu ubit jugoslovanski kralj Aleksander? In državo je vodil od 1918, najprej kot regent, od 1921 kot kralj. Je obeležje povezano z njim? Pa oče samo ne pozira fotografu, ampak je tam službeno, kakor na straži?? Malo preveč fantaziram? Oprostite. Vsekakor sablja in ostroge pričajo, da gre za nedeljsko vojaško opravo, ne pa vsakdanjo delovno.
Ni treba navsezadnje, da je to po vsej sili kako spominsko obeležje, lahko je preprosto vodnjak – “česma” – ali pa studenec. Samo tiste letnice vseeno nekaj pomenijo … Premalo poznam Beograd, da bi vedela, kje je slika nastala in tudi zapomnila si nisem, če je o tem kaj povedal oče … Omenjal je Avalo, Topčider, Petrovaradin – a tole najbrž ni nič od tega.
Rakek 1960 – Bombačevi na treh motociklih
Cerknica 1973/74 – 7. c razred
1939 Ljubljana – Spomenik kralju Aleksandru
1928 Gornje Jezero – Spomin iz usodnega leta 1928
Brat mojega starega očeta France Mulec je bil eden od štirih sinov Matevža in Lucije, ki so odšli za zaslužkom v Ameriko. Trije so ostali tam za vedno, Jakob se je vrnil.
Ko pa je poleti leta 1928 stric France prišel na obisk, je – nemara za slovo in kot obliž na domotožje – napravil to fotografijo svojega sorodstva iz rojstne hiše. Spredaj sedita Francetova starša Lucija in Matevž, za njima sta mladi gospodar, Francetov brat Jakob in žena Marija, ki v naročju drži najmlajšo hčer Ivanko. Na skrajni levi stoji desetletni Jakob mlajši, ob njem v temni obleki z belim ovratnikom in obrobo najstarejša hči Štefanija, ki drži desnico na rami sestrice Marije.
Planina, 1958. Na dveh zapravljivčkih se vozijo ženin in nevesta ter priče ob poroki Lovrina iz Ivanjega sela. To je bil čas, ko so posamezne družine še ohranjale staro vaško tradicijo, ženin in nevesta sta se morala na poroko odpeljati v zapravljivčku. Avtomobili, s katerimi so se pozneje vozili mladoporočenci, so bili takrat še redki kot bele vrane.
1957/58 Stari trg – Življenje v internatu
Ta lepi šopek mladih deklet je nastal spomladi leta 1958. Takrat je nekaj gojencev iz internata končalo fotografski tečaj, ki ga je vodil Jože Berglez in znanje je bilo treba uporabiti v praksi. Dekleta in fantje iz internata pa so se radi postavili pred objektiv. Tako je neko nedeljo izmed mnogih nastala tudi ta slika. Fant, ki jih je motiviral, je vedel, kaj dela. Najbrž jim je tudi kaj smešnega povedal, ker so dobro razpoložene. Na fotografiranje so se pripravile. Oblekle so boljša oblačila in se lepo sfrizirale. Tudi modni dodatki ne manjkajo. Albina si je nadela črn lakast pas, Marija pa ogrlico, zdi se mi, da jo imata tudi Minka in Tilka.
1936 Rakek – Balinišče pri Hermini
1934 Stari trg – Pakižkove neveste
Že enkrat objavljena fotografija je ponovno tu iz čisto posebnega razloga: poleg smučarskega dogodka na pobočju Ulake z veliko gledalci ob državni cesti, je na sliki skrajno desno tudi Pakižkov skedenj in vidi se celo delček hiše. Tam mimo sem po letu 1958 hodila v šolo in spominjam se treh lip na robu dvorišča in starejšega para, ki je včasih posedel blizu vhodnih vrat.
Toda njihove zgodbe nisem poznala, šele nedavno mi jo je zaupala Andreja Tomec, hči Lojzeta Tomca, ki je poleg mnogih drugih dragocenih prizorov iz preteklosti Loške doline ohranil na sliki tudi ta drobec Pakižkove domačije.





