Po smrti kralja Aleksandra I. Zedinitelja so potekale vse mogoče aktivnosti z namenom, da bi ljudje pokazali, kako radi so ga imeli in kako jim je hudo za njim, ker je toliko dobrega storil za narode in državo samo. Za Titom take evforije ni bilo.
1941 Cerknica – Slavko na kolesu
Fotografija neznanega fotografa je nastala 13. julija 1941. Prikazuje Slavkota Hrena iz Cerknice, ki se vozi s kolesom. Slavko je bil takrat star štiri leta in pol.
Kljub temu da je bil to čas druge svetovne vojne, je vesel in nasmejan, saj zna voziti kolo že pri dobrih štirih letih starosti. Seveda sedeža ni dosegel, zato stoji na pedalih.
Otroci so se vedno radi vozili s kolesi. Ker so bila mala kolesa redkost, so se vozili z običajnimi ženskimi kolesi, če pa še teh ni bilo pri hiši, so se vozili pod štango z moškimi kolesi. Pod štango so se vozili toliko časa, da so dovolj zrastli in bicikel normalno zajahali.
Slavko je verjetno klanec v Veliko gaso zdelal na kolesu. Pri lipci na placu je obrnil in se pognal po isti poti navzdol proti domu.
1949 Snežnik – Podiranje drevja z amerikanko
– Grupa starih Kočevarjev pri podiranju lesa. Snežnik, 17. marec 1949.
Delavca v snežniških gozdovih podirata jelko z ročno žago “amerikanko”. Delavca sta najprej očistila okolico drevesa, obelila spodnji del jelke, napravila zasek, s tem sta določila smer padca drevesa, potem pa se lotila podžagovanja jelke.
Gozdno delo je bilo težko in nevarno. Jože Štefančič z Unca, ki je začel kot gozdni delavec, se ob delu izobraževal in postal revirni gozdar, je delo sekača pred uvedbo motornih žag nekako takole slikovito opisal: “Ko smo šli zvečer po končanem delu domov, so se mi roke vlekle po tleh.”
1934 Rakek – Umrl je kralj Aleksander
Kot je rekel gospod Geront v Scapinovh zvijačah, ko so mu povedali, da so mu Turki, ko je šel na neko ladjo, ugrabili sina in zdaj zahtevajo odkupnino: »Paj kaj, hudiča, je iskal na tisti galeji?« Pa kaj, hudiča, je rinil Aleksander v Marseille? Pa Ferdinand v Sarajevo? Tito je bil povsod, ampak mu ni nihče nič storil.
Novinar Slovenskega naroda je zapisal: »Kralj Aleksander I. je zgorel na žrtveniku zgodovine za svoj narod in svojo državo Jugoslavijo kot mučenik, da je ves njegov narod zaplakal v neizmerni bolesti. In sveta žrtev kraljeva plamti pred vsem narodom ter s svojim božanskim blagoslovom sveti na pot v bodočnost, ki jo je usmerjal, gladil in utrjeval z vsemi svojimi silami vse svoje dni do zadnjega diha. Kakor valovi hudourne poplave pretresa grozna resnica vse naše domove, v žaru nadčloveške žrtve se pa kali jeklena vera, da pravična usoda poplača kraljevo žrtev s srečnejšo Jugoslavijo pod vlado njegovega mladega sina, kralja Petra II.
Slava kralju-mučeniku Aleksandru I.! Živel kralj Peter II.!«
Rakek 1964/65 – 5. b razred
Slika 5. b razreda je dobesedno slika iz šolskih klopi. Ob svoji razredničarki Lojzki Vidrih so se učenci stisnili v en del razreda pred tablo. Zadaj na steni vidimo, nam starejšim zelo dobro poznano sliko, predsednika države Jugoslavije, tovariša Tita. Razredničarka je bila Cerkničanka in je kasneje tudi poučevala v Cerknici, poročena Žnidaršič. In sedaj sem prepričana, da bo enemu sodelavcu Starih slik zaigralo srce.
Za cerkniške gasilce je bila nedelja 7. julija 1957 velik dan, praznovali so sedemdesetletnico prostovoljnega gasilskega društva.
Priprave na ta veliki dogodek so potekale že nekaj časa prej. Takratni predsednik cerkniških gasilcev je bil Janez Otoničar, po domače Pocinov Janez.
Najprej so gasilci prikazali vajo, ki se je odvijala pri tovarni Brest. Nato so v slovesnem sprevodu korakali po cestah in ulicah Cerknice.
Takrat je bil Jože Žnidaršič že fotograf v Cerknici in je poleg mnogih drugih posnel tudi to fotografijo, ki prikazuje nekaj udeležencev proslavljanja v dvorani kulturnega doma v Cerknici.
1962 Mrzli dol – Posek z motorno žago
Skupina štirih gozdnih delavcev pri sečnji iglavcev: motorist spodrezuje jelko, njegovi sodelavci so prej očistili teren in obelili spodnji del drevesa, sedaj pa čakajo, da bo jelka padla in se bodo lotili kleščenja in beljenja. Delavci takrat še niso uporabljali nobenih osebnih zaščitnih sredstev. Sliko je v Mrzlem dolu v revirju Črni dol posnel g. Viljem Kindler, posneta je bila pozno spomladi ali poleti, ko se je drevo lepo lupilo. Da je bilo toplo kažejo tudi zavihani srajčni rokavi.
Da je bila motorna žaga kar najbolj izkoriščena, so bile oblikovane večje delovne skupine, 4-6 delavcev. Ker je bila takrat motorna žaga prava dragocenost, so jo zaupali le enemu, to je bil posebej usposobljen motorist.
1933 Cerknica – Sprejem bana Marušiča
Ban Marušič je leta 1933 Cerknico obiskal večkrat. Na sliki pa je sprejem 17. septembra istega leta, ko je potekalo tudi tekmovanje notranjskih koscev na Cerkniškem jezeru, kar je dobra ideja, kako pokositi travnike, ki jih sicer zastonj nihče ne bi hotel.
1966 Cerknica – Garaži
Cerkniški gasilci so imeli svoje orodišče v Urbancovem taboru na placu. Cevi pa so sušili v sušilnem stolpu v Štalci na Mali gasi, kjer so za svoje potrebe uporabljali tudi dvorano, ki je bila sicer namenjena cerkniški godbi.
1904 Dolenje Jezero – Nasip do Gorice (1)
Na sliki je karta Situacija Cirkniškega jezera, z vrisano traso poti, ki nosi datum, Ljubljana, 3. avgust 1904, ki jo je izdelal Vladno pooblaščeni inženir Fran Žužek b. c. kr. nadinženir iz Ljubljane. Karto so Dolnje jezerci priložili prošnji za izgradnjo poti do Gorice.
Stare slike 