1913 Postojnska jama – Poštni urad
Na sliki je Plesna dvorana, ki je od vhoda oddaljena dobrih 500 metrov, kjer so prirejali razkošne plese. Bolj kot fotografija plesa v Plesni dvorani je tokrat pomembna zadnja stran razglednice. Pa si jo kar poglejmo v nadaljevanju.
1970 Cerknica – Pred vrati gostilne (1)
1940 Vrhnika – Športni dan
Rakovški Športni klub je prejel vabilo na športni dan, ki ga je 11. avgusta 1940 organiziral Športni klub Vrhnika. V okviru tega dneva so nameravali izvesti več različnih tekmovanj: krožno kolesarsko dirko okrog Vrhnike, lahkoatletsko tekmovanje, nogometni turnir na Tunjicah, ping-pong tekmo na veseličnem prostoru. Sodelovali naj bi ugledni klubi in društva, po tekmovanju pa bi bila veselica pri Kočevarju. Za zmagovalce so pripravili praktična darila in priznanja.
Rakek 1965/66 – 6. b razred
1934 Rakek – Prvo sv. obhajilo
“Rakek 1934. Prvo sv. obhajilo; 1. r. osnovne šole”, je o fotografiji zapisala ga. Nuška Pogačnik Kansky.
Deklice in fantje, ki so na fotografiji, so danes devetdesetletniki. Naj bo ta fotografija njim v spomin. Da je Rakek med obema vojnama nekaj pomenil, gotovo kaže tudi urejenost deklic, pa tudi fantov, ki so se udeležili prvega sv. obhajila.
1984 Lož – 30 let Kovinoplastike
Pobudo, da se v Loški dolini, v nasprotju z dotedanjo lesarsko tradicijo in pretežno kmečkim prebivalstvom, ustanovi kovinsko-predelovalno industrijo, je dal domačin iz Loža, narodni heroj in takratni poslanec Janez Hribar.
Po smrti kralja Aleksandra I. Zedinitelja so potekale vse mogoče aktivnosti z namenom, da bi ljudje pokazali, kako radi so ga imeli in kako jim je hudo za njim, ker je toliko dobrega storil za narode in državo samo. Za Titom take evforije ni bilo.
1941 Cerknica – Slavko na kolesu
Fotografija neznanega fotografa je nastala 13. julija 1941. Prikazuje Slavkota Hrena iz Cerknice, ki se vozi s kolesom. Slavko je bil takrat star štiri leta in pol.
Kljub temu da je bil to čas druge svetovne vojne, je vesel in nasmejan, saj zna voziti kolo že pri dobrih štirih letih starosti. Seveda sedeža ni dosegel, zato stoji na pedalih.
Otroci so se vedno radi vozili s kolesi. Ker so bila mala kolesa redkost, so se vozili z običajnimi ženskimi kolesi, če pa še teh ni bilo pri hiši, so se vozili pod štango z moškimi kolesi. Pod štango so se vozili toliko časa, da so dovolj zrastli in bicikel normalno zajahali.
Slavko je verjetno klanec v Veliko gaso zdelal na kolesu. Pri lipci na placu je obrnil in se pognal po isti poti navzdol proti domu.
1949 Snežnik – Podiranje drevja z amerikanko
– Grupa starih Kočevarjev pri podiranju lesa. Snežnik, 17. marec 1949.
Delavca v snežniških gozdovih podirata jelko z ročno žago “amerikanko”. Delavca sta najprej očistila okolico drevesa, obelila spodnji del jelke, napravila zasek, s tem sta določila smer padca drevesa, potem pa se lotila podžagovanja jelke.
Gozdno delo je bilo težko in nevarno. Jože Štefančič z Unca, ki je začel kot gozdni delavec, se ob delu izobraževal in postal revirni gozdar, je delo sekača pred uvedbo motornih žag nekako takole slikovito opisal: “Ko smo šli zvečer po končanem delu domov, so se mi roke vlekle po tleh.”
1934 Rakek – Umrl je kralj Aleksander
Kot je rekel gospod Geront v Scapinovh zvijačah, ko so mu povedali, da so mu Turki, ko je šel na neko ladjo, ugrabili sina in zdaj zahtevajo odkupnino: »Paj kaj, hudiča, je iskal na tisti galeji?« Pa kaj, hudiča, je rinil Aleksander v Marseille? Pa Ferdinand v Sarajevo? Tito je bil povsod, ampak mu ni nihče nič storil.
Novinar Slovenskega naroda je zapisal: »Kralj Aleksander I. je zgorel na žrtveniku zgodovine za svoj narod in svojo državo Jugoslavijo kot mučenik, da je ves njegov narod zaplakal v neizmerni bolesti. In sveta žrtev kraljeva plamti pred vsem narodom ter s svojim božanskim blagoslovom sveti na pot v bodočnost, ki jo je usmerjal, gladil in utrjeval z vsemi svojimi silami vse svoje dni do zadnjega diha. Kakor valovi hudourne poplave pretresa grozna resnica vse naše domove, v žaru nadčloveške žrtve se pa kali jeklena vera, da pravična usoda poplača kraljevo žrtev s srečnejšo Jugoslavijo pod vlado njegovega mladega sina, kralja Petra II.
Slava kralju-mučeniku Aleksandru I.! Živel kralj Peter II.!«
Stare slike 