1955 Cerknica – Umivanje zob ob potoku
Veliko spominov na otroštvo ob potoku vzbudi pogled na to sliko, ki je nastala ob »našem« potoku, ko sva si z očetom umivala zobe in oče se je tam tudi obril. Stara sem bila kakšnih pet let. Gotovo je bilo na nedeljo, saj kolikor se spominjam, sem bi na ta dan vedno oblečena v bele hlačke in obuta v bele čeveljčke. Tudi zobe smo si na žalost umivali samo ob nedeljah. Ko pa sem kasneje kot šolarka hodila popravljat zobe, je bilo drugače. Še danes se dobro spominjam, kako me je pokojni dr. Kravanja okregal in poučil, da si moram zobe umivati vsak dan.
1954 Cerknica – Pozdrav motoristov
Slika je nastala na dan vseh svetih, leta 1954 v Cerknici. Trije motoristi so se med postankom slikali pred gostilno Na Peščenku. Tej gostilni so rekli tudi Pri Anici ali gostilna Pri Vivodu. V osemdesetih letih se ji je v žargonu reklo tudi Sahara. To ime najbrž izvira iz imena puščave, kjer je nasploh znano, da je žeja velik problem. Kasneje je bila to gostilna Pri Fricu, po zaprtju le te, pa je bila v njej kratek čas kitajska restavracija, zato je danes ta hiša pobarvana v “čudno” rdečo barvo. O tej gostilni še to, pred njo smo največkrat šrangali, kar sem opisoval že v prispevku o šrangi. Lokacija je bila več kot primerna, saj so se svatje vedno vozili mimo, ko so šli na poroko v Snežnik. Poleg tega so nam iz gostilne radodarno posodili mize, kozarce in podobno, pa še nekaj pijače so lahko ob tem prodali, kajti “priprava” šrange in moštva za izvedbo je bila vedno že veliko prej, preden je tja prispela kolona z mladoporočencema.
Za motoristi je na vogalu gostilne, postavljena vodoravno na dva lesena kola, lesena ranta, ki je bila namenjena za privezovanje konj in volov furmanov in kmetov, ko so si med šli med postankom pogasiti žejo ali pomalicati. Taki privezi so bili pred večino gostiln in trgovin.
1940 Velike Bloke – Malizjev Lojz s kolesom
Lojze Škrabec – Malizijev Lojz je bil dolga leta zaradi svojega dela v bloški zadrugi kar nekakšen vaški simbol. Leta 1921 rojeni Lojz je bil najmlajši od osmih otrok pri Malizjevih v Velikih Blokah. Ob njegovi sliki, ki je nastala malo pred drugo svetovno vojno in kaže ponosnega fanta s kolesom, sem pomislil, kako hitro smo ljudje presedlali na kolesa – najprej na dva in nato na štiri, da danes skoraj ne znamo več hoditi peš ali bog ne daj zajezditi konja.
1955 Dolenja vas – Pred trgovino
Slika iz leta 1955 je nastala ob glavni cesti skozi Dolenjo vas, natančneje pred Klammerjevo hišo. V tej hiši je bila sprva Klammerjeva trgovina in gostilna, kot pa vidimo iz napisa na hiši, je takrat s trgovino že upravljala Kmetijska zadruga iz Cerknice. Trgovina že dolga leta ne obratuje več.
1939 Markovec, Beli malen – Pred Okoliševo hišo
Pred Okoliševo hišo v Belem malnu so se slikali, ko sta Rezka in Angela, Peruškovi iz Viševka, obiskali sestro Franjo, ki se je takrat že deset let pisala Petrič … Z njima je prišel sovaščan iz Viševka, Janez Žnidaršič, Žurgov. Za slikanje so se postavili še Franjin mož in hčerka Danica ter sosedova dojenčica, ki sedi v Franjinem naročju. Hči Danica s torbico v roki stoji v sredini pri gartrouži in lilijah. Njeni teti, v tistem času obe še dekleti, stojita ob desnem robu slike, med njima Žurgov Janez, njun svak in hišni gospodar Matija Petrič pa je na levi; žena Franja edina sedi in drži v naročju Marijo Petrič, Belmalensko.
1954 Podskrajnik – Motoristi
Slika je nastala v popoldanskem času 25. februarja 1954, v Podskrajniku. Snega ni bilo, zato so fantje izkoristili lep sončen dan in se s svojimi jeklenimi konjički podali na vožnjo. Med njimi je tudi Jože Žnidaršič – Bajček, cerkniški fotograf, zato ni vprašanje kdo je slikal. Na desni strani je Mačkova Branislava hiša (pisali so se Šparemblek)1, čisto na koncu levo pa je Svetova hiša. V času nastanka fotografije je bila cesta skozi Podskrajnik še makadamska.
1928 Viševek – Cesto delajo
Bilo je leta 1928, ko so gradili novo cesto skozi Viševek do tistega dela Markovca, ki se mu reče Beli malen in Trzne. Tak dogodek je bil dovolj pomemben, da ga je ovekovečil tudi neznani fotograf, ki se je postavil vrh grička nasproti Bizarjeve hiše. Ta se zato na sliki najlepše vidi z lesenimi dvokrilnimi vrati in štemom na pročelju vred. Je bila v njej gostilna ali trgovina? Za Bizarjevo hišo s priimkom Žnidaršič stoji Pirča, kjer so se pisali Perušek, sledi pa Mihelčičeva, po domače Spodnja Pirča, nato Kordiševa (Kočevar), ki se komajda vidi in nazadnje Matjonova (Drobnič). Enaka slika kot jo hrani Darja Dujmenovič, je objavljena tudi v knjigi Janeza Kebeta Loška dolina z Babnim Poljem, iz leta 1996, kjer izvemo tudi več o dogodkih, ki so spremljali gradnjo ceste Viševek – Markovec.
Dela so se začela na klancu v Belem malnu, tu pa gledamo vrh klanca v Viševku – je to morda zaključni odsek gradnje ali pa so – kar je verjetneje – hkrati odprli več delovišč in z izkopanim kamnom nasipali poplavne nižine na trasi ceste? Pogoste poplave so bile namreč največji problem prejšnje poti iz Viševka v Markovec.
1938 Kumanovo – Uspešni financarji
Po drevescu na sliki, ki še ni olistano, je sklepati, da so se financarji Vardarske banovine, oddelka v Kumanovu, zbrali pred fotografom pozimi ali zgodaj spomladi leta 1938. Dobesedno pod njimi, saj nekateri sedijo na njih, so nabrekli zavoji posušenih listov tobaka. Šlo je za veliko količino zaseženega tobaka, kar je bil za ta oddelek tedaj gotovo velik uspeh. Kraljevina Jugoslavija je ves čas svojega obstoja vzdrževala monopol med drugim tudi nad tobakom, kar je pomenilo, da so ga pridelovalci lahko prodali le njej, seveda po ceni, ki jo je ona določila. Ta cena pa je bila mnogo nižja od one, ki jo je priznaval prosti trg. Razumljivo, da so makedonski pridelovalci tobaka stalno iskali poti za prodajo na črno, financarji pa se trudili, da to preprečijo. Zaseženi tobak je šel državi, ki ga je potem prodala kateri od tobačnih tovarn, prodajalce so pa še oglobili.
1928 Markovec, Beli malen – Izkop za cesto
Pri Okoliševi hiši v Belem malnu so tiste dni delavci začeli izkopavati in ravnati teren za cesto, ki bo šla tam mimo iz Viševka in naprej proti Staremu trgu. Delo se je po pisnih navedbah začelo v klancu pri Belem malnu, torej je na sliki najverjetneje začetek teh del, saj Okoliševa hiša stoji prav na tem klancu. Ne vemo, kdo vse je na sliki in kdo jo je napravil, o času pa lahko sklepamo takole: Matija Petrič, Okolišev iz Vrhnike, je hišo v Belem malnu postavil leta 1925, cesto iz Viševka v Markovec pa so delali tistega leta, ko se je Matija poročil, to je leta 1928 – in prav to potrjuje tudi pisni podatek v knjigi Loška dolina z Babnim Poljem Janeza Kebeta … Mlado drevje na Okoliševem vrtu sliki ni več olistano, saj so dela začeli jeseni.
Snegulka Detoni
Snegulka Detoni je bila priznana fizičarka in znanstvenica, rojena v Begunjah pri Cerknici. S fotografijami smo sodelovali pri pripravi ppt prezentacije, ki je bila predstavljena 12. 4. 2016 na slovesnosti v njen spomin na Fakulteti za fiziko Ljubljani.
Avtorica prezentacije je prof. Maja Remškar, Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana.
Stare slike 