1954 Dolenje Jezero – Z motorji na mostu
1935 Brno – Študentska izkaznica
Marjan je postal oktobra 1935 redni slušatelj Češke visoke tehniške šole v Brnu na Moravskem za področje strojništva, tekstilstva in papirništva (v nadaljevanju ČVTŠ). Na fotografiji v študentski izkaznici oziroma indeksu ima bruc Marjan na sebi obleko po takratni modi, pod ovratnikom srajce ima zavezano kravato. Skrbno je počesan. Sprejem na visoko tehniško šolo je bil zanj pomemben dogodek. V Ljubljani je zaključil Tehniško srednjo šolo strojne smeri, kar označuje tudi odtisnjeno besedilo povsem zgoraj desno (Absolvent průmyslové školy). Na levi je kolek za eno češko krono in žig dekanata oddelka za strojništvo in elektrotehniko ČVTŠ v Brnu. Pod fotografijo z žigom šole je slušateljev podpis, na desni spodaj pa podpis rektorja in dekana. Naziv visoke šole se začenja s “Češka”, v Brnu je namreč obstajala še od avstro-ogrskih časov dalje do konca druge svetovne vojne tudi Nemška visoka tehniška šola, kjer so poučevali v nemščini.
Pred drugo svetovno vojno je bilo strojništvo znotraj programov Univerze v Ljubljani bolj šibko zastopano. Na Tehniški fakulteti s strojno-elektrotehniškim oddelkom so lahko študenti študirali le v prvih štirih semestrih; študij pa so morali zaključiti v Zagrebu oziroma drugje v tujini [1].
1960 Rakek – Maclaren
Na sliki je družina Šivec z Rakeka. Več ne smem povedati, ker bo menda dojenček, ki zdaj to ni več, jezen.
1967 Jemen – V puščavi
Na sliki iz leta 1967 so pred jemenskim letalom Douglas DC-3 Dakota, slikani piloti jugoslovanskega JAT-a in skupina oboroženih jemenskih vojakov. Tudi lokacija ni natančna, lahko da gre za puščavo Tihama ob Rdečem morju ali pa za puščavo ob indijskem oceanu. Slikal jih je Cerkničan Viktor Klammer, ki ga na sliki ni videti, je pa bil zagotovo član posadke, ki je v tistem času inštruirala pilote civilnega letalskega prevoznika “YEMEN AIRLINES”.
1962 Markovec – Bel maln
Del mlina “Bel maln”, Slavko Petrič, Markovec 28. Tako je raziskovalka Fanči Šarf označila sliko, ki jo je leta 1962 posnela v Markovcu. Sliko hrani Slovenski etnografski muzej.
Gledam eno eno najmarkantnejših hiš v mojem spominu, ki je dala ime celotnemu zaselku ob njej in zelo vesela sem, da se je stara podoba ohranila tudi na papirju.
1934 Rakek – Tonca Hmelak
Tonca (Antonija) Hmelak se je rodila 1892 leta kot najstarejša hči v Kobijevi družini iz Borovnice. Pred prvo svetovno vojno se je, še zelo mlada, poročila s Franjem Žagarjem iz Markovca, ki je bil tedaj eden največjih lesnih trgovcev. Rodila sta se jima dva sinova Karel, imenovan Line in Franjo mlajši. Franjo Žagar se je boril v prvi svetovni vojni in se srečno vrnil domov na Rakek. Tu pa je zbolel za špansko gripo in umrl, ko sta bila otroka še zelo majhna. Tonca je sama prevzela vodenje obsežnih obratov lesne industrije. To breme je z njenih ramen prevzel njen drugi mož Franjo Hmelak iz Lokavca v Vipavski dolini, ko sta se v letu 1920 poročila. Rodila se jima je hčerka, ki pa j kmalu umrla. Tonco je to zelo prizadelo, začela je bolehati in kmalu omagala pod težo bolezni.
Nadaljujemo z odkritjem novih dokumentov o zgodovini Kraljeve finančne straže (RGF) za področje Cerknice.
11. 5. 2014 so bile na tej strani že objavili nekatera odkritja o pozabljenih vojašnicah Kraljeve finančne straže na “Rapalski meji”. Prispevek se je nanašal na vojašnico v Rakovem Škocjanu, pa tudi na vojašnici na Velikem Javorniku in pri Debelem kamnu.
Slovenski prispevek – articolo sloveno
Continuano le scoperte di nuovi documenti sulla storia della Regia Guardia di Finanza italiana (RGF) nel territorio di Cerknica.
L’11 maggio 2014 è stato pubblicato su questo sito quanto scoperto sule caserme dimenticate della RGF sul “confine di Rapallo”. Si è parlato delle caserme di San Canziano (Rakov Škocjan), ma anche di quelle di Monte Pomario (Veliki Javornik) e Sasso Grosso (Debeli Kamen).
1935 Sleme – Kosci v Pustem lazu
Z Ivanom Škrljem s Slemena sva se pogovarjala na letošnjem občnem zboru PGD Velike Bloke. Veliko zgodb o nekdanjih časih je privrelo iz njega. Daj, napiši tudi kaj o ljudeh iz naše, Trojiške fare! Tako sem ga obiskal na njegovem domu, v roke sva vzela stare slike in revije in se vrnila v čas življenja njegovih staršev in njegove rane mladosti pred drugo svetovno vojno. Košnja bo kmalu, sva oba ugotavljala in pokazal mi je sliko koscev, kjer se je v Pustem lazu kot prvi zakosil njegov oče, leta 1912 rojeni Ivan Škrlj st. – Šokotinov iz Slemena.
1956 Cerknica – Spomin iz JLA
Fotografija iz leta 1956 je sestavljena iz portreta vojaka v okvirju z obliko srca, prepletenega z jugoslovanskimi zastavami in simboli rodov Jugoslovanske ljudske armade oziroma JLA. To je slovenski naziv, uradno pa se je imenovala Jugoslovenska narodna armija ali krajše samo JNA. Uradni jezik v Jugoslaviji in njeni armadi je bil srbohrvaški, zato je tudi napis na fotografiji v tem jeziku, čeprav jo je naredil cerkniški fotograf Jože Žnidaršič – Bajček, kar je razvidno iz logotipa na dnu slike.
Stare slike 