1924 Laze – PGD Laze
Slika je nastala pred Trgovino, ki je bila v lasti Franca Komovca in jo je kasneje kupil Janez Nagode
Na levi strani slike vidimo na trgovini obešen napis “Vas Laze, Občina Planina, Politični okraj Logatec, Slovenija”.
1945 Cerknica – Brigada prostovoljcev
Fotografija je nastala v Cerknici, po koncu vojne. Na cesti pred Meletovo hišo, kjer je bila takrat avtobusna postaja, so se zbrali domačini, ki so čistili ruševine požganih hiš. V Ozadju je videti stavbo občine. Danes se ta cesta imenuje Cesta 4. maja.
Glede na to, da smo sliko dobili pri Meletovih, upravičeno predvidevam, da je bil fotograf nekdo od njih.
1962 Stari trg – Kolajeva hiša
Stara hiša v Starem trgu št. 1. piše ob sliki iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki jo je leta 1962 posnela Fanči Šarf.
To je Kolajeva hiša pred prenovo, pokrita še z bobrovcem, ki je bil mogoče narejen v Urhovi opekarni v Podcerkvi, tukaj pa je videti že precej načet. Hiša ima majhna okna in preprosta masivna vrata, zadaj je v prizidku hlev, pod kapom pa stojita skladovnici drv. Streha je spredaj narejena na čačko, da sapa najma tuolk moči. Leva skladovnica deloma pokriva obokano odprtino v zidu, ki je bila morda še eno okence ali pa – verjetneje – niša, kamor so nekoč postavili Marijin kip, razpelo ali kakšno nabožno podobo. Ograja za hišo na levi strani je videti narejena iz lesenih palic, tista spredaj, bolj nova, pa je iz žaganih mužlarju in lajšt. Na levi se v daljavi poleg električnega droga vidijo štiri ostrnice, ki pa najbrž niso pripadale tej domačiji.
1905 Cerknica – Orkestrion
Leta 1905 je bil v Ljubljani slovesno odkrit Prešernov spomenik, v gostilni“Na vagi”, v Cerknici, pa so tega leta postavili novo pridobitev, godbeni avtomat. Danes predstavljamo uradno Dopustnico s številko 4363, izdano 26. 11. 1905 Josipu Meletu, s katero se mu je dovoljlevalo postavitev omenjenega avtomata v njegovi gostilni. Kot vsak izdani uradni akt ima tudi ta v zgornjem desnem kotu nalepljen kolek, in ker dokument izhaja iz obdobja avstro-ogrske monarhije, je le ta ovrednoten na dve kroni in ožigosan z žigom pristojnega urada.
Takoj me je prešinilo vprašanje, kaj je godbeni avtomat. Nisem rabil dosti časa za odgovor, saj sem ga dobil kar iz prve roke, od Joži Mele, ki nam je omogočila objavo dokumenta. To je vrsta glasbenega aparata, lahko bi se reklo, da je to jukebox (džuboks) tistega časa. Že s tem, da sem več kot 110 let star dokument lahko držal v roki, sem bil počaščen, ko pa sem izvedel, da godbeni avtomat še vedno hranijo v svoji hiši, sem ostal brez besed. Ja, še ga imajo, res da ni izpraven, čas je naredil svoje, ampak tam je. Teh naprav se je v Sloveniji obdržalo zelo malo, takih delujočih pa še manj.
1922 Planina – Fani Žitko (2)
Na sliki sta Fani Žitko in “Gartnerjev” Marjan. Posnel jo je ljubljanski fotograf Hugon Hibšer na dvorišču Gartnerjeve hiše v Planini pomladi leta 1922. Bila so prva leta v novi državi po končani svetovni vojni. Fani in Marjan sta se lepo oblekla za ta dogodek, prav poletno, kar kaže na topel pomladni dan. Marjan, prvošolček v kratkih hlačah, sedi na naslonjalu pletenega stola. Fani ga verjetno zadaj drži z desno roko, da ne bi padel. Z levico je prijela za naslonjalo. Na sebi ima svetlo potiskano bluzo z zanimivim vzorcem in dolgo temno krilo. Marjan je z levo nadlaktjo naslonjen nanjo.
1945 Cerknica – Čiščenje ruševin
Slika je nastala pozimi leta 1945. Neznani fotograf je na Placu (Tabor) fotografiral veliko skupino domačinov, ki so se v zimskih razmerah odpravili čistiti med vojno porušeno Cerknico. V ozadju je požgana stavba, kjer je bila Hranilnica. Od italijanskega napisa na pročelju stavbe, “CREDERE, OBEDIRE, COMBATTERE”, je ostalo samo nekaj črk, drugo je ožgano.
Slika je malce slabše kvalitete, zato nam nikogar izmed prostovoljcev ni uspelo prepoznati.
1960 Babno Polje – Tamaščetova strina
Tamaščietava strina Johana, Ivanka Pintar, z Babnega Polja, točneje iz Bukovice, je bila naša soseda. Prav takšne so bile še okoli leta 1960 mame, tete, strine, ujne, stare mame, sosede njenih let … Razoran obraz, osiveli lasje, včasih še pod ruto speti v figo ali kito, večinoma pa že trajno nakodrani. Ima utrujen, a čist pogled, usta pa kljub vsemu drži nekoliko na smeh.
Strina se je slikala najbrž za kak dokument, kdo je posnetek napravil pa ni znano, prav tako ne kdaj in kje. Sliko je verjetno dala naši mami za spomin in je tako ostala pri Ivanovih.
Strina se je od Dolajncovih z Laz poročila k Tamaščetovim v vzhodni del Babnega Polja, ki se mu reče Bukovica, za razliko od zahodnega, ki smo mu v Bukovici rekli Une kraj in se je od našega ločil ne le po lokaciji, ampak tudi po govorici. Pri nas se je na primer reklo konju kojn, v Unem kraju pa po krajsku – kajn. Namesto “že”, se je pri nas reklo žie, v Unem kraju pa vsaj nekateri vre ali vrie – in tako naprej … Če velja, da ima vsaka vas svoj glas, ima Babno Polje dva …
1959 Zemunik – Pred avionom
Slika je bila narejena 1. marca 1959 na vojaškem letališču Zemunik pri Zadru. Neznani fotograf je naredil fotografijo pilota pred svojim letalom. Gotovo je bil fotograf tudi pilot, saj si kdo drug fotoaparata ne bi upal uporabljati na vojaškem letališču, ker je bilo fotografiranje v vojašnicah Jugoslovanske ljudske armade, zlasti pa vojno tehniko, strogo prepovedano. Iz prve roke vam lahko zagotovim, da so bili vojaški piloti od zmeraj, pa še danes so, razred zase in so si lahko privoščili malce več kot drugi. Mladenič v belem pilotskem kombinezonu in belo čelado na glavi je Viktor Klammer iz Cerknice, natančneje iz Dolenje vasi.
1926 Begunje – Marijina družba
Članice Marijine družbe iz Begunj pri Cerknici so se fotografirale pred župniščem. Slika je nastala verjetno leta 1926 ali 1927. O letnici nastanka sklepam po tem, ker so na sliki tudi naša mama, Terezija Kranjc, por. Hren, ki so bili rojeni 1911. leta. Dekleta so lahko postala članice Marijine družbe šele s 15. leti.
Vedno sem si predstavljala, da je bila Marijina družba ustanovljena za dekleta in žene. Vendar temu ni bilo tako.
1961 Žerovnica – Kopica
Zlaganje te zanimive kopice je na žerovniškem polju »Na platu« posnel Tone Žnidaršič, Tehinč iz Žerovnice. Kopico zlaga njegov oče Franc Žnidaršič, zraven pa si delo ogleduje vnučka Darja.
Stare slike 