1962 Podcerkev – Rihtarjeva ujna
Sliko, ki jo hrani Slovenski etnografski muzej, je leta 1962 v Podcerkvi posnela Pavla Štrukelj in strokovna oznaka njene vsebine je “pripovedovalka”. Na njej vidimo starejšo žensko v delavniški opravi, ki sedi z zgaranimi in glidastimi rokami položenimi v krilo na lahkem stolu iz okroglega lesa.
Zame slika pomeni veliko več: Na njej je Rihtarjeva ujna na domačem dvorišču, v ozadju je Gregorinova hiša, kamor je leta 1954 vsako nedeljo hodila malodane vsa vas poslušat radijsko oddajo Po željah … Tam sem prvič slišala Avsenikovo Bila sva mlada oba … Še dva fantiča sta na sliki, mogoče Gregorinova Franci in Vinko ali pa kakšna druga. Pa Knavsov plot … Kako dobro sem poznala te obraze, te zidove, to prašno pot in jarek ob njej, te strehe, plotove …!
1930 Batajnica – Na letališču
Fotografija neznanega fotografa prikazuje skupino vojakov na letališču Batajnica. Glede na obleko so trije od njih piloti letalstva Kraljevine Jugoslavije.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bila na Rakeku le štirirazredna osnovna šola, nižja in višja gimnazija (vsaka po štiri leta) pa v Postojni. Šele z reformo leta 1958 so osnovne šole postale osemletne, v Postojni pa je ostala štiriletna gimnazija, kot je še danes. Po končani nižji gimnaziji so se dijaki, če so uspešno opravili sprejemni izpit, lahko vpisali na višjo gimnazijo ali pa so si izbrali katero od srednjih tehniških šol v Ljubljani, srednjo kmetijsko šolo v Mariboru in podobno. Srednja gozdarska šola v Postojni je nastala leta 1959.
1962 Markovec – Perilo pospravlja v kočijo …
Na sliki iz SEM je ista perica, ki je poleti 1962 prala na Brodu svoje perilo. Ob njej je mlajši moški z očali, v ospredju slike pa je peričina kočija, kamor je že položila perilnik z nogami navzgor, nanj pa najbrž škaf s perilom in umivalnik. Na travi so še njeni gumijasti škornji. Ženski so, ker so malo tanjši in iz bolj črne bleščeče gume. Kupiti je bilo mogoče samo tak model in niso jih imeli vedno na zalogi, zato smo vsi nosili enake in budno pazili nanje. Če smo pohodili žebelj ali večji trn, smo jih zaflikali z gumilezngo in gumijasto fliko, izrezano iz starega šlaufa od kolesa.
Na sliki v ozadju se vidi Racna gora, pod njo pa Beli malen z mogočnimi jesenovimi drevesi in streha Martinove domačije na Trznah v Markovcu.
1976 Cerknica – Kolesarska dirka
Tudi ti fotografijo je verjetno posnel dopoldne na sončno nedeljo cerkniški fotograf Jože Žnidaršič. Nastala je v središču Cerknice pred novo blagovnico nasproti občinske hiše.
AMD Cerknica je tega dne organiziral tekmovanje, kolesarsko dirko.
1962 Markovec – Ribič na Brodu
“Lov, fant z roko lovi “menke” v Obrhu” piše ob sliki, ki jo je leta 1962 posnela Marija Makarovič ob strugi Obrha na Brodu med Markovcem in Marofom.
Deček skuša z roko premakniti ploščati kamen in upa, da bo pod njim riba, ki jo bo zgrabil – bolj malo možnosti ima iz te pozicije, a kaj bi to, važna je zabava.
1976 Cerknica – Avtošola
Najbrž je bil Jože Žnidaršič, ki je leta 1976 fotografiral vozni park avtošole Cerknica. Fotografija je nastala v Cerknici pred takrat novo blagovnico nasproti Občine.
Sedem avtomobilov zastava 750 kragujevške tovarne avtomobilov je bilo lepo poravnanih, ob njih pa Edvard Petrovčič, ki je bil predsednik AMD Cerknica in sedem inštruktorjev.
1962 Podcerkev – Vrtnarjevi hramčki
“Hramčki ali prašilčki za matice, Janez Gerl, Podcerkev 40, poleti 1962”, so besede ob sliki iz SEM, ki poznavalcu veliko povedo. Posnela ju je Pavla Štrukelj.
Meni največ povesta sliki na panjih: to sta panja Vrtnarjevega ata … Kar sapo mi je zaprlo, ko sem ju zagledala … Zgodba, stara skoraj šestdeset let.
1981 Stari trg – Petindvajseta obletnica AMD
AMD (Avto-moto društvo “Lovko Ludvik-Bognar”) Cerknica, enota Loška dolina je leta 1981 obeležilo in proslavilo 25-letnico delovanja. Seveda ni manjkala skupinska fotografija, ki jo je po vsej verjetnosti posnel cerkniški fotograf Jože Žnidaršič-Bajček. Takrat je bila namreč v Starem trgu enota cerkniške AMD.
Domnevam, da se je to zgodilo istega dne kot v Cerknici, torej 19. julija, kar je bilo objavljeno na strani Stareslike 28. 10. 2015, saj je nekaj mož na tej fotografiji prisostvovalo tudi na proslavi v Cerknici in so oblečeni v istih oblekah.
1962 Markovec – Perica na Brodu
Fotografija v lasti SEM, je bila posneta leta 1962 ob strugi Obrha med Markovcem oziroma Trznami oziroma Belim malnom in Marofom na kraju, ki mu pravimo Brod ali po domače Brud oziroma Na Bruade. Zmeraj se mi je čudno zdelo, zakaj se kraju reče Brod. Da bi tam kdaj res vozil brod ni ravno verjetno, saj je struga veliko preplitva še za navaden otroški splav, zlasti poleti in ne ravno široka. Ljudsko izročilo pa pravi, da je tam čez šla neka stara pot iz Starega trga v Viševek. Je ime Brod nastalo morda iz glagola broditi, bresti, prebresti oziroma prebroditi, ker so tam (najlažje) prebredli strugo Obrha?
Stare slike 