1941 Rakek – Zdrs materiala na progo
Tik pred drugo svetovno vojno je jugoslovanska vojska ob progi v kilometru 618,383 zgradila bunkerja. Italijanska vojska je bunkerja po zasedbi rušila z miniranjem. To pa je sprožilo rušenje stene useka, ki se je 26. oktobra 1941 usula na progo.
1950 Rakek – Osebna izkaznica
Če danes želiš novo osebno izkaznico, greš k Bajčku, te slika in čez par minut je slika že na Upravni enoti. Se greš samo še podpisat in čez par dni dobiš osebno izkaznico. Je lepa plastična, se rada zlomi, na sliki si pa tako grd, da če bi jo nalimala na vhodna vrata v službi, bi imela cel dan mir.
1962 Babno Polje – Strašilo z italijansko čelado
1917 Grahovo – Pred hišo
Fotografija neznanega fotografa prikazuje družbo na vrtu pred Šegovo hišo v Grahovem. Domnevam, da je bilo spomladi, saj na drevju v ozadju ni listja. Ker so dekleta lepo oblečena, je bilo to najbrž v nedeljo.
Družbo sestavlja pet deklet in štirje avstro-ogrski soldati. Po vojaških pokrivalih sodeč sta dva častnika in dva vojaka. O fotografiji ne vemo prav veliko, nekaj pa le.
1962 Viševek – Báču
1937 Gornje Jezero – Mramorjev Matija
Na žieselnu pred poslikanim platnom sedi plavolas odraščajoč deček, ki je pod suknjič oblekel še pisano jopico ali nekaj podobnega. Ne vemo, pri katerem fotografu je bila slika posneta, o času nastanka pa lahko ugibamo le s pomočjo zapisa na zadnji strani slike, ki ga je verjetno naredila njegova najstarejša sestra Štefka. Zapisalaje: “Matiček, star 13 let.” Druga roka je izpisala celotno njegovo ime in naslov: Mulec Matija, Gor. Jezero. Urednik pravi, da je fotograf dobro obvladal tehniko svojega poklica in napravil tehnično nadpovprečno dober posnetek Mramorjevega Matije …
1913 Rakek – Zavarovalna družba
»Jugoslavija«, splošna zavarovalna družba v Beogradu je delovala od leta 1913 do 1946. Podružnice je imela v Ljubljani, Novem Sadu, Osijeku, Sarajevu in Velikem Bečkereku (od leta 1946 Zrenjanin), v Skopju, Splitu in Vršcu pa zastopstva. Zavarovala je vse, kar se zavarovati da in še več. Svoje storitve v Sloveniji je oglaševala glasilu Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana Gasilec. Pametna odločitev.
1962 Podgora – Cimpermani
“Cimpermani pri delu pri Matajcovih v Podgori” piše ob sliki iz leta 1962, ki jo hrani Slovenski etnografski muzej v Ljubljani, posnela pa jo je Fanči Šarf.
Ne vem, kaj natanko cimpermana na sliki pravkar delata, a najverjetneje gre za del novega ostrešje ali prizidka k skednju, ki ga vidimo v ozadju. Videti je kot lega ali steber … Možak v slamniku drži v rokah plenkačo, mogoče se ji lahko reče tudi švarba, a zdi se mi, da je bila švarba na krajšem ročaju in nekoliko lažja – naj se mi ne zameri, samo tesarjeva hči sem in ta posel obvladam toliko kot Butalci: “Če sami ne znamo, bomo pa druge učili …”
1955 Begunje – Kadar se utrga oblak
Fotografijo je posnel neznan fotograf leta 1955 v Begunjah. Prikazuje igralce med gledališko predstavo “Kadar se utrga oblak”. Igro je napisal Jože ali Joka Žigon, kakor se je pogosteje podpisoval.
Boža Urbanc je edina igralka, ki smo jo prepoznali na stari fotografiji. Sedi za mizo na desni strani.
1962 Podcerkev – Rihtarjeva ujna
Sliko, ki jo hrani Slovenski etnografski muzej, je leta 1962 v Podcerkvi posnela Pavla Štrukelj in strokovna oznaka njene vsebine je “pripovedovalka”. Na njej vidimo starejšo žensko v delavniški opravi, ki sedi z zgaranimi in glidastimi rokami položenimi v krilo na lahkem stolu iz okroglega lesa.
Zame slika pomeni veliko več: Na njej je Rihtarjeva ujna na domačem dvorišču, v ozadju je Gregorinova hiša, kamor je leta 1954 vsako nedeljo hodila malodane vsa vas poslušat radijsko oddajo Po željah … Tam sem prvič slišala Avsenikovo Bila sva mlada oba … Še dva fantiča sta na sliki, mogoče Gregorinova Franci in Vinko ali pa kakšna druga. Pa Knavsov plot … Kako dobro sem poznala te obraze, te zidove, to prašno pot in jarek ob njej, te strehe, plotove …!




