1963 Žale – Bločanke na pogrebu
Sodelovanje vaščanov ob smrti sokrajana spada med stare tradicije. Molitve ob obisku duhovnika pri umirajočem, ko ga je dajal v sveto olje, urejanja pokojnika, kot je umivanje, britje, preoblačenje in priprava mrtvaškega odra, dvodnevno bedenje in sam pogreb ter pospravljanje domače hiše, so bile navade, ki so se nenapisano prenašale iz roda v rod. Pogreb ni nikoli zamudil.
Bloške ženske so se udeležile tudi pogreba čevljarja Staneta Mestka na Žalah, ki seveda ni potekal po vaških navadah.
1932 Notranjska – Slikovita in kremenita II.
Postojna in Borovnica ne spadata ravno v naš “delokrog”, ampak če sta že na sliki, jima namenimo nekaj besed. Ker o njima še nismo pisali, je veliko povedati.
Postojna z okolico je bila močno poseljena že v paleolitiku. O tem pričajo kamnita orodja iz jam. V pisnih virih je prvič omenjena že leta 1226. Leta 1432 so jo Habsburžani povzdignili v trg. Bila je sedež njihove posesti in glavarstva na Pivškem in Krasu, središče pa je bil grad na Soviču, katerega ruševine so vidne na sliki desno. Leta 1689 ga je zadela strela in po požaru ga niso več obnovili.
1943 Rab – Pokop umrlih in kalvarija preživelih
Na sliki je taboriščno pokopališče na Rabu – pretresljiv pogled na božjo njivo, kjer so pokopane stotine umrlih taboriščnikov, ki so tu v nečloveških razmerah sklenili svoje življenje. Nekaj časa je bilo umiranje tako množično, da so ljudi pokopavali brez krst v skupne grobove in tudi evidenc o umrlih niso natančno vodili. Do danes ni znano točno število umrlih internirancev na Rabu.
1942 Cerknica – Italijanski bunkerji
Na tej sliki iz leta 1942 sta dva italijanska bunkerja s stražnico, zapornico ali rampo. Avtor te fotografije, najverjetneje jo je naredil Josip Mele, se je postavil ob Meletovo hišo, na cesto proti Dolenji vasi in slikal objekt, ki ga domačini zagotovo niso bili veseli. Glede na postavitev fotografa in videz fotografije bi si upal trditi, da je slikal naskrivaj in hitro. Na koncu koncev gre za vojaški objekt, ki se zagotovo ni smel fotografirati. V primeru odkritja bi bil fotograf najmanj ob fotoaparat, če ne bi pristal celo v zaporu.
1930 Planina pri Rakeku – Ljubavna razglednica
To je bil včasih fejsbuk. Res niso mogli vsi pritiskati “všeč mi je”, je pa lahko poštar vse prebral in če ni bil res diskreten, je tudi vse naokoli sčvekal. Ali je pisanje padlo na plodna tla, ali ne, je pa dotični kmalu izvedel.
V prejšnjem stoletju, ko še ni bilo interneta, knede, so bile take razglednice zelo popularne. Pa ne le ob Valentinu. Takrat tega pri nas še nismo praznovali. To je bil eden redkih načinov, da nekemu dekletu poveš, da ti je všeč. In ker slika pove več kot sto besed, je tale prav zgovorna. Prinesel ji je rože, gleda jo k’ jaslice (saj bo Mlakar oprostil) in točno se ve, kaj bi rad.
1965 – Babno Polje – Jəvánova družina
To je Jəvánova (Ivanova) družina iz Bukovice, ena od mnogih družin Ožboltov na Babnem Polju okoli leta 1965.
Begunje 1956/57 – 2. razred in višji razredi
V šolskem letu 1956/57 sem obiskovala drugi razred Osnovne šole Begunje pri Cerknici. Na sliki smo drugarji skupaj z učenkami višjih razredov. Takrat so morali učitelji istočasno poučevati dve različni skupini otrok. Poučevala nas je učiteljica Simona Marija Martinčič1 Negro iz Cerknice, nekaj pa tudi Andreja Peršin.
1932 Notranjska – Slikovita in kremenita I.
Ilustrirani Slovenec je začel izhajati 25. decembra 1924 kot tedenska ilustrirana priloga Slovenca. Bil je zametek prve, s fotografijami ilustrirane revije, pri nas. Slovenec je bil tedaj edini časopis z ilustrirano prilogo. Bila je sestavljena le iz fotografij s podnapisi. Sčasoma so dodajali več spremnega besedila. Na zadnji strani je bil skoraj vedno malo daljši članek, ki je zaokrožil prilogo.
Fotografije so pokrivale vsa področja slovenskih znamenitosti kot tudi domačih in tujih dogodkov. Potopisi so bili praviloma kratki, največ pol strani. Objavljali so tudi reprodukcije domačih slikarjev. Po nekaj letih so začeli objavljati tudi križanke in uganke.
Fotografije so prispevali tako amaterski kot znani fotografi. Občasno je izšla tudi posebna izdaja Ilustriranega Slovenca (npr. ob 120-letnici Ilirije, gasilska številka, novomeška številka). Ilustrirani SLovenec je po svoji vsebini in tehnični dovršenosti tekmoval z največjimi svetovnimi listi. Bil je edini take vrste v Jugoslaviji. Zadnja številka je izšla 26. junija 1932, saj zaradi gospodarske krize niso želeli zvišati naročnin.
1948 Cerknica – Na saneh
Na deželi so bile sani do sredine 20. stoletja pozimi edino prevozno sredstvo, ki so ga imeli kmetje. Lahko si tudi najel sani s konjsko vprego in voznikom. Tako je bilo tudi na Štefan’ dan leta 1948, ko sta se moj stari oče Jakob Kranjc in moja teta Hermina Kranjc – Urbas peljala iz Cerknice v Bezuljak. Nista se peljala le na obisk k težko bolni hčeri oz. sestri Rezki, ki je nekaj dni prej rodila punčko, bila sta naprošena za krstna botra tej deklici.
Ta slika je tudi dokaz, kako se svet spreminja. Na sliki je Kržičeva hiša v Cerknici, ki je stala na levem bregu Cerkniščice poleg Hrenovega malna. Tam sta živela Tone Urbas in njegova žena Hermina z družino do šestdesetih let 20. stoletja, ko se je začela tovarna Brest širiti in so potrebovali več prostora. Urbasova družina si je morala zgraditi novo hišo in se izseliti. Pri zgornjih oknih manjka nekaj šip, ker je bilo po vojni težko dobiti šipe. Ob steni je vidna lesena opora za trto. Vrt je bil ograjen z ograjo iz “mužlerjev”.
1942 Rab – Prenašalci kotla
Slika iz italijanskega albuma prikazuje delitev hrane v taborišču. Na njej vidimo skupino mož – nekaj jih je okoli dveh kotlov s hrano, po eden drži zajemalko, ostali menažke. Na levi, desni in spredaj stojijo vojaki, ki nadzorujejo delitev hrane, čisto desno je eden s hrbtom, na katerem je počez obešena puška, obrnjen proti gledalcu. Na desni je lesena samokolnica z vrečo, iz katere oborožen vojak nekaj daje, verjetno kruh. Še dva vojaka sta skrajno levo, nekaj bi jih bilo lahko tudi za skupino taboriščnikov, vsaj sodeč po obrisih glav v kapah. Zadaj je videti deloma zidano, deloma mrežasto ograjo in za njo osem večjih šotorov, na položnem pobočju pa nekaj stavb. Čisto na levi v ozadju je pred zidano stavbo ali na ograji stražarnica, pred njo vojak in nedaleč še eden. Na desni v ozadju je še ena stražarnica in pod njo lestev. Videti je tudi več električnih drogov z žicami, najbližji je v sredini pred ograjo. Sredi prizora v ozadju sta za ograjo dve postavi, najbrž vojaka, še dva pa desno pred ograjo.
Stare slike 