1958 Nova vas – Bloški sejmar
Bločani so bili že od nekdaj znani sejmarji. V starih časih so imeli dva velika sejma. Prvi – zimski, je bil tretji ponedeljek po novem letu, drugi – še večji, pa na Mihaelovo 29. septembra. Poleg vsega blaga, ki ga rabi kmečko gospodinjstvo in gospodarstvo, se je veliko trgovalo predvsem z govejo živino. Že Valvazor je pisal, da bloški sejem na Mihaelovo obišče več tisoč ljudi, tudi od zelo daleč in omenja Čiče, Liburnijce, Hrvate, Uskoke itd. Živinski sejmi so se na Blokah obdržali do sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Potem so stvar vzeli v roke organizirani trgovci in prekupčevalci. Danes je Mihaelov sejem ponovno oživljen, a žal brez živine. Da dobrega sejma ni brez Bločana pa še vedno drži.
1955 Rakek – Upokojenec
Aprila 1947 je luč sonca zagledal časopis Upokojenec, je svoje člane širom po Sloveniji seznanjal z aktualnostmi tedanjega časa. Leta 1975 se je preimenoval v Vzajemnost. Le ta izhaja na podlagi Pravilnika o izdajanju in urejanju glasila Vzajemnost. Je glasilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ga izdajata imenovani Zavod in Zveza društev upokojencev Slovenije. Namenjeno je obveščanju javnosti zlasti pa zavarovancev, invalidov, upokojencev, delodajalcev in druge zainteresirane javnosti o vseh bistvenih vprašanjih pokojninsko-invalidskega zavarovanja ter tudi o življenju in delu upokojencev. Prispeva k boljši obveščenosti o odločitvah organov zavoda in ZDUS kot tudi k boljšemu poznavanju predpisov pri uveljavljanju posameznih pravic.
(1. člen citiranega Pravilnika)
1944 Žerovnica – Prvo obhajilo
Sliko, na kateri je 21 otrok, dve učiteljici in grahovski župnik Vinko Šega, je posnel duhovnikov oče Josip Šega leta 1944, verjetno v juniju, na hribu nad znamenito kaščo v Žerovnici. Manjši otroci stojijo spredaj ob župniku, ki sedi, zadaj pa stojijo otroci na nekakšnem odru iz desk v dveh vrstah na različnih nivojih, tako da je vsakega res dobro videti. Otroci so oblečeni svečano, kot se za prvo obhajilo spodobi: deklice v bele oblekice in nogavice, nekatere imajo tudi bele torbice, na glavah pa bele venčke. So bili spleteni iz dišečih binkoštnih nageljnov ali narejeni iz papirja ali celo svile? Dečki imajo večinoma suknjiče in bele srajčke, le v zadnji vrsti skrajno desno je eden v sami srajčki, a ima kravato. Dečki imajo na prsih bele šopke, če jih imajo tudi deklice, ni mogoče razbrati.
več..
1938 Rim – Krajnč stric v Koloseju
Véliki dobški romar Andrej Kranjc – Krajnč stric iz Dobca (moj stari stric), so bili tudi v Rimu. Dokaz je ta slika iz rimskega Koloseja. Kdaj točno je to bilo, ne vemo, verjetno pa leta 1938 ali 39.
1932 Notranjska – Slikovita in kremenita IV.
V kratkem besedilu je avtor povzel znamenitosti in gospodarske značilnosti (predvsem lesna industrija) Notranjske. Na levi sliki je Josip Juvanec, cerkniški dekan (1869 – 1933), ki je bil v dijaških letnih vnet pevec in dirigent, v duhovniških službah pa dober gospodarstvenik in karitativni delavec.
Dr. K. Tekavčič je bil logaški okrajni glavar, letnic mi ni uspelo najti. Pred tem je služboval v Ormožu. Za časa njegovega načelstva je imel srez 13 občin, 174 naselij, 3434 kmetij in 28.639 prebivalcev.
Na sliki so še: desno: bloški smučarji se peljejo k maši, ovinek na poti k Sv. Vidu, skladišče lesa v Starem trgu, tovorjenje lesa na rakovški železniški postaji; levo: Golobina v Danah, Kalce (Ko smo še hodili v gimnazijo in smo hoteli komu povedati, pa ne naravnost, da je trapast, smo mu rekli, naj zavije v Kalcah levo. Tam se zavije proti Idriji.) in požiralnik Rešeto na Cerkniškem jezeru.
1943 Cerknica – K maši
Na sliki je Frančiška Furlan, rojena Ostanek, iz Cerknice. V ozadju »Dehinča hiša«, iz katere so med okupacijo uradovali Italijani. Na fasadi vidimo del napisa »Credere obbedire combattere«, fašističnega propagandnega slogana, ki pomeni: verovati, biti ubogljiv, bojevati se. V hiši so imeli »Dehinči« trgovino, v zgornjih prostorih so se dobivali tudi Orli.
1932 Notranjska – Slikovita in kremenita III.
Levo na sliki je Vrhnika. Ko tole pišem, pijem kavo iz skodelice, na kateri je narisan mojster slabe vesti in napisano besedilo: “Čudo božje – Vrhnika ti gosposko nedeljsko dekle, kako si daljnolepa!” Po njem je znana! Malokdo pa ve, da je imela v davnih časih Vrhnika tudi železnico. Proga Brezovica-Vrhnika je bila v uporabi od leta 1899 do 1966.
Desno je bivša postojnska gimnazija, kjer sem se tudi jaz tresla in izobraževala. Pred njo je Vilharjev spomenik, ki so ga odkrili 12. avgusta 1906, 21 let zatem, 9. avgusta 1927 pa ga je tedanja (italijanska) oblast odstranila z glavnega trga in ga postavila k cerkvi.
Levo je Gornji Logatec z Dolnjim Logatcem v ozadju. Tu je bil sedež Logaškega okrajnega glavarstva. Pod logaško sliko se predstavljajo Žiri. Na sliki je označen potek državne meje. Žiri so bile včasih imeniten kraj. Desno od Logatca je Vrh Sv. treh kraljev pri Žireh, ki je bil znamenita božja pot v 17. in 18. stoletju
Fotografijo je posnel Danilo Mlinar, ki je bil takrat glavni in odgovorni urednik priljubljenega časopisa Glas Notranjske. Objavljena je bila v Glasu Notranjske št. 10 leta 1962 na prvi strani. Zanimivo je besedilo, ki je bilo objavljeno nad to fotografijo, ki ga je najbrž napisal Danilo.
1958 Velike Bloke – Reševalno vozilo
Šoferja vojaškega rešilnega avtomobila Franca Jenca je nekoč pozimi v letih 1958 do 1960 fotografiral vojaški fotograf na bencinski črpalki v vojašnici na Velikih Blokah.
Rešilni avto znamke Fiat z registrsko tablico JNA * F6962 je imel v zadnjem delu dve ležišči, ki ju je bilo mogoče izvleči, ter nekaj obvezil, opornic in drugega materiala za nudenje prve pomoči in oskrbo bolnikov.
1939 Slivnica – Prav prijetno
Na Slivnici je cerkvica sv. Miklavža, ki spada pod Grahovo. Včasih je bila tam maša trikrat na leto: na velikonočni ponedeljek, na binkoštni ponedeljek in na angelsko nedeljo.
Stare slike 