Preskoči na vsebino

1965 Babno Polje – Pred Jevánovo hišo v Bukovici

10. 12. 2014
tags:

141102688

Slika je nastala okoli leta 1965 pred Jevánovo hišo v Bukovici, vzhodnem delu Babnega Polja, koder je šla v starih časih poštna pot iz Loža čez Bloško Polico proti Prezidu in naprej.

Fotografiral je najbrž Tone Vesel st. Na sliki so od leve Bojana iz Leskovca, hčerka Rezke Vesel, Tonetove sestre; Bojanina sestrična in Olgina nečakinja Vesna Vesel; Olga Ožbolt in Vesnin brat Tone. Pa nekaj kokoši, skladovnica grčavih zglavnikov za v peč in košara, na drugi strani škrli pa lesen predpražnik iz trikotnih letev. Otroci so zbrani na pragu in v vežienih vratih. Kokoši, najbrž jarce, oprezajo za čem užitnim ali z rahtanjem oznanjajo, da bodo kmalu prenesle.

več..

1933 Beograd – Kralj Peter II.

9. 12. 2014
tags:

141017635Tako se mi zdi, da je na tej sliki star kakšnih deset let. Zadnji jugoslovanski kralj. Konj je lep. Verjetno so mu ga pripravili “bečki konjušari”.

več..

1943 Cerknica – Pogorišče

8. 12. 2014

173_15Fotografija, ki jo je med drugo svetovno vojno posnel znani fotograf Vinko Bavec, prikazuje pogled na požgano Gorjupovo hišo in njene sosede v Cerknici. Vinko Bavec se je postavil na ostanke porušenega kamnitega mostu in v objektiv ujel poleg ruševin še dva duhovnika.

Od mostu se vidita le leva in desna kamnita ograja, ki so jima domačini rekli korope.*

več..

1960 Rakov Škocjan – Gradnja lovskega doma

7. 12. 2014

141017666-001 Po temeljitih zimskih in pomladnih pripravah je lovska družina Rakek 6. maja 1960 pričela z gradnjo lovskega doma v Škocjanu.

več..

1951 Begunje – NK Jadran Begunje

6. 12. 2014
tags:

111218034Fotografija neznanega fotografa prikazuje enajsterico begunjskih nogometašev. Fotografirani so na Logu v Begunjah. Begunjski nogometaši so bili člani Nogometnega kluba Jadran Begunje.

več..

1939 Begunje – Zgodba o Plavki

5. 12. 2014
tags:

140804784

Nič ne vem, kje so se pasle krave na sliki, čigave so bile, kdo jih je pasel in kako je bilo kravam ime, pa kakšno mleko so dajale. Pravzaprav so v čredi gotovo tudi voli, junci in telice. Ne vem, katere živali od teh na sliki so za vprego in razumejo povelja “lesjep!” – “v levo”, “houd!” – “v desno!”, “dija!” – “naprej!” in “stop-se!” – “prestopi!”. Nekatere so temne, druge svetlejše, ena kaže rebra, druga je videti lepo rejena …

No, o kravah ne smem preveč modrovati, da se ne osramotim: pri nas jih nikoli nismo imeli. Sem pa večkrat poslušala zgodbo o Plavki.

več..

Begunje 1955/56 – 3. razred

4. 12. 2014
by

1955-563raz.V Begunjah sem obiskovala prve tri razrede. V prvi razred sem hodila v šolskem letu 1953/54. Učila me je Justa Rode. V drugem in tretjem razredu me je učila Ludvika Sernel (por. Bavdek), na katero imam najlepše spomine. V prvi razred sva hodili samo dve iz Dobca: jaz in Pavla Kranjc, Antonova, poročena Dragar na Pokojišče.

več..

1930 Rajhenburg – Avtoportret z leseno kamero

3. 12. 2014

120318008-001 Na fotografiji je Vinko Bavec z leseno kamero na steklene plošče in naslikanim ozadjem za zunanje posnetke na prostem okoli leta 1930 v Rajhenburgu (Brestanici). To je njegov najzgodnejši ohranjeni portret.

več..

1933 Grahovo – Povodenj

2. 12. 2014
tags:

120421078Fotografija neznanega fotografa je nastala po vsej verjetnosti leta 1933, čeprav je bila velika poplava tudi naslednje leto 1934. Velika verjetnost je, da je fotografijo posnel grahovski fotograf Šega.

Hiša v ozadju je Krajcava. Kot piše v Notranjskih listih III na strani 265 je bila v njej pred drugo svetovno vojno pisarna Društva kmetskih fantov in deklet. Leta 1943 je bila v njej domobranska postojanka. Med domobranci je bil tudi pesnik France Balantič.

več..

1942 Viševek – Mati Frančiška Mlakar

1. 12. 2014
141016620

Francka Mlakar je bila hči Frančiške Mlakar. Bila je šivilja, ohranil se je en njen obračun.

Med komentiranjem fotografij na obisku v Kopru, so se gospe Ladici Petrič utrnili še drugi spomini na nekatere ljudi, ki so skupaj z njihovo družino prestajali neizmerno gorje druge svetovne vojne. Med njimi spomin na Frančiško Mlakar iz Viševka. Ob zapisovanju te pripovedi sem nemočno razmišljala, da je druga svetovna morija še posebej kruto oplazila nekatere družine. In tudi: Kako je mogoče, da človek sploh preživi takšno tragedijo in da še vedno ostane človek, pa čeprav dokončno prizadet in ranjen.

Marija Makarovič, 17. 10. 2014

Celoten prispevek je objavljen na strani: Babno Polje po Babnem Polju.