1937 Rakek – Orožje na železniški postaji
Razglednica je bila poslana spomladi 1947, torej je fotografija nastala še nekaj prej. Ne vemo, kdo je neznani fotograf, ki se je povzpel na hrib nasproti železniške postaje in napravil posnetek urejenega poslopja. Prav vse je na svojem mestu in urejeno.
1954 Cerknica – Obnova Meletove vage
1950 Loška dolina – Teta Johana
Tole gotovo ni teta Johana, je samo še ena Slovenka tistega časa, ki je poslala iz Amerike sorodnikom domov lepo sliko v spomin. Njena zgodba je gotovo drugačna kot je zgodba tete Johane, a gotovo je bila tudi teta Johana čedna in pogumna, delovna in samozavestna ženska, kot je videti neznanka na sliki. Samo to vemo, da je bila nekako povezana z družino Palčič, Čičkino iz Pudoba, saj je sliko imela Čičkina vnukinja na Babnem Polju. Nihče od živih pa več ne ve, kdo je bila …
1978 Cerknica – Nova tržnica
Štefan Bogovčič je leta 1978 napravil ta posnetek takrat nove cerkniške tržnice. Zgradila jo je Krajevna skupnost Cerknica že leta 1976.
Cerknica dolgo ni imela tržnice. Veliko sadja in zelenjave so ljudje pridelovali sami. Ker pa se je s širitvijo tovarne pohištva Brest priseljevalo v Cerknico vedno več ljudi, ki niso imeli polja ali vrta, se je pokazala potreba po tržnici.
1959 Cerknica – Nastop službe
Fotografija neznanega avtorja je nastala leta 1959 pred Splošnim gradbenim podjetjem Gradišče Cerknica. Mož na fotografiji je Danimir Mazi, ki je tega leta tu nastopil službo. Pod fotografijo je napis: »Nastop službe na Gradišču 1959«.
Takrat se je Dane zaposlil v tem podjetju. Že čez dve leti je postal direktor. V času, ko je postal direktor, je podjetje zaposlovalo okrog 80 delavcev. Nekaj let kasneje pa že okrog 300.
Kot se vidi na fotografiji, so takrat na Gradišču izdelovali tudi betonske odtočne cevi različnih dimenzij.
1944 Babno Polje – Stara mati z vnuki
Pozimi leta 1944 je bil partizanski fotoreporter Edi Šelhaus v Babnem Polju. Takrat je tudi nastal ta žalostni posnetek Mežnarjeve matere z vnukoma.
1965 Cerkniško jezero – Fiat 1300
Fotografija iz leta 1965 je bila posneta na Cerkniškem jezeru. Prikazuje avto Fiat 1300, ob njem pa lastnika in njegovega sodelavca. Lastnik avtomobila Fiat 1300 je bil Danimir Mazi, ki stoji na desni strani.
Jugoslovanska tovarna avtomobilov Crvena Zastava iz Kragujevca je v sodelovanju z italijanskim Fiatom tudi izdelovala take avtomobile.
Model 1300 je začela izdelovati po letu 1967, potem ko je Fiat prenehal s to proizvodnjo. Po letu 1970 je bila dodana za takratne čase boljša oprema, tako da so model poimenovali Deluxe in 1300E. Izdelovanje teh avtomobilov je prenehalo leta 1979, potem, ko je bilo pri nas izdelanih 201.160 teh avtomobilov.
1931 Cerknica – Cestni valjar (2)
Fotografija, ki jo je v Cerknici 20. 1. 1931 posnel grahovski fotograf Josip Šega, prikazuje predajo cestnega valjarja Okrajnemu cestnemu odboru, ki mu je načeloval cerkniški gradbenik Janez Ronko.
O skoraj enaki fotografiji, ki je bila nalepljena na kartonski podlagi je bilo v Starihslikah že 19. 10. 2010 nekaj napisanega. V tem prispevku gre za drugo fotografijo, ki pa je bila posneta ob istem dogodku. Zato se na fotografiji vidi nekaj razlik. Če bi imel takrat pred seboj to fotografijo, bi takoj vedel za lokacijo v Cerknici, kjer je nastala.
1965 Rakek – Železniška postaja (1)
Fotografija je nastala konec šestdesetih let, leta 1967. V zadnjih nekaj desetletjih se je izgled postaje verjetno spremenil bolj, kot se je spremenil vse od začetka izgradnje južne železnice.
1940 Markovec – Renkoč maln
Mokovnik, mokovec, mokovnica – v Loški dolini »makúnca«, na Babnem polju pa »makúfca«, je jerebiki podoben grm ali drevo s krpastimi dlakavimi listi in drobnimi rdečimi užitnimi plodovi z moknato vsebino (od tod ime). Glede rastišča v naših krajih ni zahtevna, ima drobno belo cvetje v kobulih, ki pa je občutljivo na pozebo.
V naših krajih so makunce vse do prvih let po drugi svetovni vojni pomenile kar pomemben dodatek v prehrani, s katerim so malo »podaljšali« kruh iz pšenice. Pa še s pridelavo se ni bilo treba ubadati, pač pa le imeti ogledano, kje makunčevo devo raste, ali ima plodove in kdaj so že mehki in sladki ter jih pravi čas obrati, da jih prej še niso pobrali ptiči ali polhi. Makunce so bile seveda najbolj pri roki prebivalcem vasi v bližini gozdov.
Stare slike 