1955 Stari trg – Psiha
Težko je reči, kje je Trudnova slika nastala – mene tisti plank še najbolj spominja na Trudnov, to je Hlepinov skedenj v Podcerkvi. Je mogoče, da je mož slikal lastno pohištvo, ko se je poročil? Slikano je vse, kar je v tistem času sodilo v eno hišo. Poleg tega me kuhinjsko pohištvo bolj spominja na obrtniški izdelek, vendar je moj spomin na mize z Gabra precej mlajši, tako da v tej zadevi ni kompetenten. V isti skupini njegovih fotografij je tudi poročna slika Hlepinovih dveh. Lahko da je takrat kupil pohištvo, ali še verjetneje, da je prišlo v hišo kot nevestina bala, ki jo je fotografiral za spomin.
Možno pa je, da bi slike pohištva nastale tudi na Korletovi, saj je bil del stavbe lesen, pohištvo pa pritrjeno na deščice, pripravljeno za transport. V isti seriji Trudnovih fotografij je tudi več fotografij proizvodne hale. Pohištvo je bilo za tiste čase dovolj imenitno in moderno, da ga je bilo vredno slikati.
1935 Dolenja vas – Ponovitev nove maše
1930 Cerknica – Rutarjev mlin
Fotografija, ki jo hranijo v arhivu Muzeja novejše zgodovine, prikazuje Rutarjev mlin, preden ga je Tone Logar – Rutarjev Tone podrl. Fotografija je delo neznanega fotografa. Morda tudi ni nastala leta 1930, ampak nekaj let prej ali pozneje.
Tone Logar je bil namreč lastnik mlina in žage, ki sta stala ob Cerkniščici med Pogačnikovo on Hrenovo žago.
Tone je pred drugo svetovno vojno podrl ta stari mlin in napravil novega, en krak struge Cerkniščice je usmeril na žago, drugi krak pa na valjčni mlin, ki ne obratuje več.
Ta Rutarjev mlin je imel štiri pare kamnov in je bil na spodnjo vodo. Na levi starni stare fotografije se megleno vidi Pogačnikov mlin.
1955 Stari trg – Gredenca
Franc Truden je gredenci slikal v proizvodnji. Kdo ve, kdo mu je naročil fotografiranje in čemu naj bi fotografija služila. Propagandnih letakov takrat ni bilo, sploh pa ne za gredenco. Na podlagi slike je jasno, da so takrat v Starem trgu izdelovali vsaj dva tipa gredenc. Zagotovo je bil desni tip bolj pogost.
1958 Cerknica – V Brestu
Tone Caserman – Ipavč Tone je bil zaposlen nekaj let tudi na Brestu. Fotografija neznanega avtorja prikazuje Toneta pri delu za strojem. Tone z zavihanimi rokavi in klobukom na glavi je prikazan v levem spodnjem kotu stare fotografije.
Premalo se spoznam na obdelavo lesa, zato ne vem ali vrta, freza ali zarezuje v lesene moralčke. Nekaj od tega pa verjetno le.
1975 Mostar – Most
1943 Rab – Knjižica
Fotografija je iz albuma “Rab”, ki ga hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Album so izdelali Italijani kot dokumentacijo in v propagandne namene. Iz fotografij ni mogoče razbrati trpljenja ljudi, ki so bili v tem taborišču.
Pod fotografijo je v albumu napis: “Interno del laboratorio per fabbri e maniscalchi”. Prikazuje delavnico, kovačnico.
1888 Unec – Franc Jožefovo vladanje
Kraški svet brez tekoče vode in izvirov je bila velika ovira v življenju prebivalcev Unca in sosednjih vasi. Pomagali so si po najboljših močeh, tako da so se stoletja oskrbovali z vodo za potrebe ljudi in živine iz mlak (luž) v bližini naselja, v suši pa so jo vozili iz Unice pri gradu Haasberg. Vode je pogosto primanjkovalo, poleg tega je bila voda oporečna in vzrok številnih epidemij.
1928 Cerknica – Italijansko letalo (5)
Ta fotografija me je mučila več kot dve leti. Večkrat sem se pripravil, da bi jo pripravil za objavo, a še vedno je bilo veliko neznank. Najbolj me me mučil starojugoslovanski častnik, ki stoji poleg letala. Nekako mi ni sodil na fotografijo.
Pred kratkim me je poklical Igor Kramar, s katerim smo sodelavci Stareslike sodelovali že pred leti. Sporočil mi je, da je našel članek o pristanku letala v Cerknici in mi ga v elektronski pošti tudi poslal. Prav takšno fotografijo mi je posredoval že Igor, pred leti pa sem dobil to kopijo fotografije in zapisanih nekaj skopih podatkov na zadnji strani.
1902 Ljubljana – Proga Rakek — Babno Polje
V razvoju vsake regije (pokrajine) imajo prometnice zelo veliko vlogo. Ko je po železniški progi iz Ljubljane preko Rakeka v Trst stekel promet, je Notranjska postala prometni slepi krak in začela zaostajati v razvoju (Cerknica, Stari trg in Lož). Veliki gozdni kompleksi okrog Cerkniškega jezera so kljub bližini morja ostajali neizkoriščeni zaradi slabih prometnih povezav. Rešitev so iskali v gradnji železniške proge v smeri Rakek – Babno Polje in povezavi Loške doline z južno železnico.
Projekt za progo Rakek-Cerknica-Lož je deželni zbor Kranjske obravnaval že 2. maja 1893. Glavni pobudnik je bil poslanec Ivan Hribar. Proga bi bila dolga 22 kilometrov.




