1948 Cerknica – Prvomajski sprevod
Fotografija je delo neznanega avtorja in prikazuje prvomajski sprevod leta 1948 po Cerknici.
Sprevod, ki se pomika po Cesti 4. maja od zahoda proti glavnemu mostu, je bil namenjen praznovanju praznika dela. Prvi maj se proslavlja v spomin na demonstracije, ki so se odvijale leta 1886 v Chicagu. Takrat so delavci zahtevali osemurni delavnik. Policija je demonstracije krvavo zadušila.
Na dan prvega maja ali dan pred njim so zato množične manifestacije. Prvi maj je v mnogih državah prost dan. Pri nas v Sloveniji sta prosta celo dva dneva.
1951 Cerknica – Naša družina
Fotografija je nastala neke poletne nedelje leta 1951 pred našo hišo št. 130 na Mali gasi v Cerknici. Tega dne nas je namreč obiskal očetov gorenjski prijatelj iz Radovljice, sicer pa znani slovenski fotograf Slavko Vengar, ki nas je tudi fotografiral.
Postavili smo se levo od vhodnih vrat pred trodelno dvojno škatlasto okno s stekli furko. Oče je v naročju držal mojo sestro, jaz pa sem se postavil med starša.
Nekaj dni za tem fotografiranjem je po Mali gasi pripeljal tank naše takratne armade in zadel v pločnik naše hiše ter ga en kos odtrgal. To seveda ni bilo nič v primerjavi s tem, da nam je zdrobil hidrant vodovodne napeljave. Potem, ko je voda nekaj dni močila Malo gaso, so le povezali hišno vodovodno omrežje direktno na vodovodno omrežje Cerknice brez hidranta, ker se hidrantov ravno takrat ni dobilo, tako, da smo mnogo let lahko zapirali vodo v hiši le z ventilom v kleti. In ko je prepuščal tudi ta ventil, je vodovodni inštalater Vinko Zgonc zaprl dovod vode na Kostelinovem klancu, da je lahko zamenjal ventil.
1932 Rakek – Demšarji
Velika Demšarjeva družina je pozirala pred domačo hišo. Milka, ki je posodila sliko, je bila takrat še otrok v Dolenji vasi, njen mož Janez pa ima na tej sliki kakšnih osem let, zato ni vedela, kdo je fotografiral. Sklepamo lahko, da je bil to sosed Podobnik, ki je bil fotograf.
Razstava fotogafij Petra Nagliča
Razstava fotografij Petra Nagliča
V cerkniški knjižnici je bila od 26.2. do 28. 3. 2014 na ogled razstava fotografij Petra Nagliča. Razstavo je postavil Slovenski etnografski muzej, dopolnili pa smo jo s fotografijami iz naših krajev.
Pripravili smo tudi nekaj fotografij o razstavi sami:
Otvoritev
Pregled razstave
Razstavo v Cerknici smo pripravili v sodelovanju med Slovenskim etnografskim muzejem, Knjižnico Jožeta Udoviča in skupino Stareslike.
1934 Cerknica – Trebča družina (4)
Ta fotografija je delo neznanega fotografa. Nastala je leta 1934 v Cerknici št. 232, na današnji Notranjski cesti 18, v predelu, ki se mu reče Šembrun.
Na fotografiji je videti Trebčo družino leta 1934. Pred hišo levo od vhodnih vrat je bila klop kamor so se posedli. Ker je bila klop premajhna, da bi sedela vsa družina, stojijo trije zadaj za klopjo.
1978 Stari trg – Proslava
Če povem po pravici, ne vem, kje je slika nastala. Podobno je rakovškemu kulturnemu domu. Lahko bi bil pa tudi cerkniški ali starotrški.
1952 Cerknica – Zima
Fotografija je nastala leta 1952 na Mali gasi pred našo hišo, ki je imela številko 130. Šele nekaj let kasneje je Mala gasa dobila ime Gerbičeva ulica in naša hiša številko 28.
Po južni je mama toplo oblekla sestro in mene in odpravili smo se na sankanje. Ravno ko smo prišli na cesto, je po ulici prigazil cerkniški fotograf Jože Žnidaršič – Bajčkov Jože in nas fotografiral.
Na sliki se vidi, da Mala gasa ni bila splužena. Takrat skorajda ni bilo luksuz avtov, pa tudi tovornjakov je bilo zelo malo, zato pluženje ni bilo tako pomembno. Dovolj je bila ozka gaz.
V tistem času smo se sankali v Tavžljevi dolini. Tam so tudi smučali. Najboljši smučarji so se spuščali “s kota”, to je iz najvišje točke Tavžljeve doline, ki je v bližini Andrejcovega skednja. Sankalo in smučalo po strmini se je tudi od farovških štal proti Vidmu. Seveda pa tudi po vseh klancih v Cerknici, saj zaradi prometa ni bilo nevarnosti.
1940 Dolenja vas – Prijateljice
Skupinska slika prijateljic pred Bečajevo hišo je nastala v začetku leta. Pomlad je in še mraz. Vsi so toplo oblečeni.
1936 Loško – Spravilo sena
“Pod Rožnato planino grabila je seno, od veselja in radosti si je pela pesmico.” Danes, ko kmet opravi vse delo pri senu na riti, bo marsikdo težko razumel, kolikšen projekt je bilo obračanje in spravilo sena, sploh če je bila njiva velika. “Seno se suši na grabljah”, je vedno rekla naša mama in smo obračali kot en prepetuum mobile. Ko smo prišli do konca njive, ponovi vajo.
Predstavljam si, da je bilo v tem primeru ravno tako. Senožet je bila velika, sonce je neusmiljeno pripekalo, obračati pa je bilo treba. Če je bilo vreme “čudno”, je bilo treba narediti ograbek ali kopice, če bi slučajno deževalo. Naslednji dan, ko je šla rosa dol, pa je bilo to potrebno ponovno raztresti in obračati. Danes naredijo to s traktorjem v desetih minutah, takrat pa je trajalo cel dan.
1899 Kožljek – Stenografski pozdrav
Zanimivo razglednico s sliko Kožljeka je nekdo poslal v Trst. Gotovo je moral stanovati v Begunjah, ker je pred datumom napisano Wigaun, kar je nemško ime za Begunje. Besedilo je napisano verjetno s stenografskimi znaki, razberem edino Koschlek – Kožljek. Na mali sliki je Krajcava – Švigljeva hiša, kjer je bila tudi gostilna.
Stare slike 
