Slovenski prispevek – articolo sloveno
La caserma R.g.F. San Canziano
Con la firma del Trattato di Rapallo, il 12 novembre 1920, il Regno d’Italia e il Regno dei Serbi, Croati e Sloveni stabiliscono consensualmente il confine tra i due Stati e le rispettive sovranità.
Da parte italiana è forte l’esigenza di consolidare il nuovo confine orientale in un territorio completamente sprovvisto di ogni sistema di vigilanza e difesa e caratterizzato da un ambiente naturale particolarmente ostile: la parte settentrionale della frontiera è dominata da rilievi che superano abbondantemente i 2000 metri, procedendo verso sud s’incontrano le aree paludose nei dintorni di Planina, per poi imbattersi nelle vaste aree boschive nella zona del Monte Nevoso (Snežnik).
1936 Rakek – Kotovski tramvaj
24. avgusta 1901 so Kmetijske in rokodelske novice objavile zelo kratko notico: “Električna cestna železnica v Ljubljani se izroči javnemu prometu dne 1. septembra. Mestni magistrat izda pred otovoritvijo navodila za voznike in pešce.”
Ko je tramvaj začel voziti, pa je veliko bolj polnil časopise. Na začetku je bilo namreč veliko nesreč. Kar nekaj pešcev je povozilo, nekatere do smrti. Na srečo je bilo prometa malo in je bilo avtomobilskih nesreč manj. Je pa tramvaj veliko bolj plašil vprežno živino in marsikateri konj je pobezljal in ušel z vozom in vsem tovorom vred. Najzanimivejša nesreča, ki se je končala brez hujših posledic, je bila, ko je tramvaj zadel neki kamion in je potem voznik policistom razložil, da se nesreča ne bi zgodila, če bi tramvaj le malo skrenil v levo.
1941 Rakek – Vsi mostovi v zrak letijo
“Vsi mostovi v zrak letijo, razbita proga tam leži …,” je pesem Gradnikove brigade, ki jo je napisal Janez Perovšek – Pelko, uglasbil pa Janez Kuhar. Besedilo je zelo simbolično v tem prvem verzu, čeprav tega ni storila Gradnikova brigada.
Mladi člani Ribiške družine Cerknica smo se po koncu ribiškega tečaja tako postavili na Placu pod lipco.
več..
1947 Logatec – 32 deklet, 1 moški in 2 konja
Ponovno smo v Logatcu, pri nekem kmetu. Slika je nastala nekaj dni kasneje, saj so dekleta v drugačnih oblačilih, s kratkimi rokavi, kar pomeni, da je bilo že topleje. Drevesa so še vedno v polnem cvetju. Dan je bil kot nalašč za poziranje. Izposodile so si fijakerja, konja in “šoferja” ter se nastavile fotografu, da bo slika ostala za spomin.
Preverjeno, nikamor se niso peljali, ne skupinsko ne posamično. Rekviziti so služili le za namene fotografiranja.
1935 Stari trg – Bavčeva razglednica
Stari trg pri Ložu, včasih pri Rakeku, je osrednje naselje v Loški dolini. Na tej razglednici je prikazano iz dveh zornih kotov.
Gornji del razglednice nam razkriva pogled z Ulake na hiše Starega trga. V daljavi se razbere tudi obris naselja Viševek, pa tudi Vrhniko se da razbrati tam daleč pod hribi. Čisto zadaj pa se nam riše golo pobočje Racne gore.
Spodnja fotografija pa nam pokaže pogled na Stari trg izpred Kovačéve. V ozadju, desno, se na vzpetini obrišejo razvaline Pustega gradu. Vzpetina na sredini, v ozadju, pa je Križna gora z romarsko cerkvijo sv. Križa na vrhu. Poraščena vzpetina skrajno levo pa je pobočje Ulake.
1947 Logatec – Na šolskem vrtu
Prišla je pomlad in vrtna opravila so v polnem cvetu, tako kot drevesa.
Slika je nastala poleg Logaškega gradu, za njim so grajski hlevi, za temi pa teče Logaščica.
1929 Rakek – Demšarjeva mesnica
Tale slika ni za vegetarijance in vegane, pa naj kar takoj prenehajo z branjem.
Ker so bili Demšarji tudi lovci, je mesnica okrašena s smrekovimi vejicami poleg “domačega” mesa pa visijo tudi kosi divjačine. Običajno ni bilo take gneče za pultom, ampak takrat je bil poseben trenutek, ki se je zapisal v zgodovino. Vsak na svoj način so pozirali.
Spominski list za Lavrič Marijo katera je iz ljubezni do domovine vdovam in sirotam v vojni padlih vojakov podarila dar.
Dar je prispevala Marija Lavrič iz Pudoba (1879 – 1951). Zbiranje darov je bilo organizirano preko vodstva razredne Ljudske šole v Iga vasi pri Ložu.
1940 Rakek – Srnjaček
Na sliki sta mesarski pomočnik v Demšarjevi mesnici in srnjaček, katerega imena se Milka ni spomnila. Verjetno se bo marsikdo vprašal, kako gredo skupaj ljubezen do živali, lovec in mesar, ampak kot se bo izkazalo, so prav kompatibilni.
Srnjačkovo mamo je ustrelil brezbrižni lovec. Vsi lovci vedo, kdaj ima srnjad mlade in prav tako so seznanjeni, da je takrat lovopust. Nekoga to očitno ni zanimalo in tako je mali srnjaček postal sirota. V gozdu ga je našel Ludvik Demšar, ki je bil tudi lovec in lastnik mesnice.
Srnjačka so lepo vzredili, ampak vzgojili ga pa niso preveč, saj je bil malo divji. Ker se je prosto sprehajal, je počel neumnosti. Ko so šle ženske od maše, se je zaganjal vanje in jim trgal nogavice. Kot smo že večkrat povedali, so bile nogavice drage kot žafran, zato so se pritoževale pri Ludviku.
Stare slike 