1953 Cerknica – V sredo pred Žajfnco
Zgodb in norčij o kurentovanju v Žajfnci je mnogo, a vse seveda niso primerne za javnost, čeprav se je ravno o kakšnih »začinjenih« na veliko govorilo še dolgo po pustu.
Mnoge norčije so bile obilno podkrepljene z različnimi alkoholnimi tekočinami in včasih so imele nekatere mačkore več sreče kot pameti. Nekoč so nekoga namesto pusta zabili v trugo in jo z vrvjo potegnili na kostanj ob Žajfnci. Vrv se je strgala, truga z mačkoro pa je s precejšnje višine padla na cesto in se raztreščila. Še dobro, da se je raztreščila samo krsta, možakar je vstal le prestrašen in jo na srečo odnesel s celimi kostmi in z nekaj buškami.
Stareslike v Kulturnem domu Cerknica
Stareslike v Kulturnem domu Cerknica
30. 1. 2014 smo v Kulturnem domu Cerknica razstavili enega od prispevkov, ki jih že štiri leta objavljamo na spletni strani Stareslike. Vnaprej bomo posamezne prispevke s pripadajočo fotografijo redno razstavljali na istem mestu. Razstavljeni prispevek bomo menjali dvakrat mesečno, predvidoma na začetku in v sredini meseca. Tako bodo posamezni prispevki na ogled tudi tistim, ki jih ne morejo spremljati preko interneta.
1938 Selšček – Markotova družina
Fotografija je nastala okrog leta 1938, preden so se Markotovi (zdaj so to Armičevi) preselili na Dolgi most v Ljubljano.
1941 Sveta Trojica – Ata pri birmi
Na sliki sta dva lušna fantička s svojim botrom. Levi je moj ata, Jože Jakopin, desni pa njegov brat, moj stric, Stanko Jakopin. Birma je bila pri Sveti Trojici. Vezal jima jo je polbratranec od njune mame Francke Jakopin (Hiti), to je bil Korošcov iz Malnov.
1953 Cerknica – Pa kaj, če škornji prepuščajo
Jože Žnidaršič je v pustnem času mnogo fotografiral. Ta njegova fotografija iz leta 1953 je napravljena v potoku med Pogačnikovo žago in Žajfenco. To je na mestu, kjer zdaj stoji nov cerkniški gasilni dom, tako, da si bo lahko tudi mlajši obiskovalec te spletne strani lahko predstavljal lokacijo, kjer stojijo maškare. Saj o Pogačnikovi žagi ni več ne duha ne sluha, struga Cerkniščice je speljana drugje, pa tudi v Žajfenci ni več gostilne.
Cerknica 1966/67 – 2. razred
Na zadnji strani slike je datum 9. Junij 1967 in lastnoročni podpisi nekaterih sošolcev, druge pa sem dopisala sama.
Razredničarka je bila gospa Stanka Knez, ki pa je ni na fotografiji, ker je bila na porodniškem dopustu. Nadomeščala jo je gospa Matilda Mele.
Poročna fotografija je nastala 4. septembra 1906 v Begunjah pri Cerknici. Ženin Ludovik Bonač in nevesta Frančiška de Toni (Cencova) sta povezala dve premožni družini iz Begunj. Poročila sta se v Begunjah, v kapeli sv. Ožbolta, saj so po vsej verjetnosti farno cerkev sv. Jerneja v tistem času temeljito obnavljali.
1908 Selšček – Markotova gostilna
Ta razglednica je nastala okrog leta 1908.
V času, ko sta nastali fotografiji, so čez te kraje peljale pomembne furmanske poti (tovorili so les iz domačih gozdov na Rakek, na železniško postajo), kar je bilo povezano tudi z velikim številom gostiln ob teh poteh, kjer so se ustavljali furmani, včasih prenočili ali napojili živino. Takrat je bilo v navadi, da so premožnejši gostilničarji v reklamne namene naročali razglednice z motivom svojih gostiln, pred katerimi so se po navadi fotografirali s svojimi družinami. Tako je nastala tudi ta razglednica, ki na zgornjem posnetku prikazuje vas Selšček, na spodnjem pa Markotovo gostilno (zdaj so to Armičevi).
1955 Bloška Polica – Tesno srečanje
Na tesno je šlo, tako na tesno, da se je avtobus zakopal v visokem snegu, ko se je na cesti nekje v bližini Bloške Police umikal plugu. “No zdej pa probej,” je rekel možakar z lopato v roki, ki je odkopaval pogonska kolesa. Šofer avtobusa ga je poslušal skozi odprto okno in si želel čim prej nadaljevati pot, da ne bo prevelike zamude.
več..
1932 Dolenja vas – Po nakupih h Klamerjevim
Vaščanom Dolenje vasi, kot tudi okoliških vasi, so v Klammerjevi hiši številka 30 že pred več kot 80 leti nudili vse tisto, kar je bilo potrebno za preživetje, pa tudi kak priboljšek.
Stare slike 